Komljenovič Aljoša

Slovenski igralniški sektor: Od kopenskih igralnic do potrebe po močnejši internacionalizaciji

/ Igre na srečo / By

POVZETEK

Pandemija koronavirusa v letu 2020 je in bo zaznamovala mednarodne družbene interakcije. Igralništvo kot del turizma, ki velja za svetovno pomembnejšo gospodarsko panogo, se tako kot mnoge ostale panoge, sooča z novo realnostjo in je praktično v šoku. Spremenjene okoliščine v običajnih razmerah, in toliko bolj v izrednih razmerah, terjajo hitro in učinkovito prilagajanje. V tem kontekstu želimo tematizirati pripravljenost slovenskega igralništva na spremenjene okoliščine mednarodnih razsežnosti.

T. i .  land based (tudi offline) igralništvo na slovenskih tleh ima relativno pestro zgodovino. Spletne (online) igre na srečo so se v svetu pričele razvijati sredi devetdesetih let 20. stoletja in doživele močan razmah in razvoj. V članku proučujemo in tematiziramo strateške dokumenta igralništva v Sloveniji, implementacijo usmeritev v normativno ureditev in ustreznost strateških razmišljanj v povezavi z mednarodno prepletenostjo družbenih dejavnosti. Ker je igralništvo del turizma, na kratko obravnavamo tudi strateške dokumenta turizma.

Slovensko strateško razmišljanje o razvoju igralništva je osredotočeno na land based igralništvo na relativno ozek mednarodni prostor, spletne in klasične igre na srečo pa obravnava relativno konzervativno in previdno.

KLJUČNE BESEDE: igre na srečo, igralništvo, igralnica, igralni salon, mednarodni gospodarski odnosi, diplomacija.

 

UVOD

Prvotne igre so tiste, katerih namen je zgolj razvedrilo. Vsi drugi z igro povezani pojavi so drugotni in so se igri pridružili kasneje, ko se je kultura čedalje bolj izpopolnjevala. V kulturnem razvoju sta igra in religija pomembno povezani. To povezavo lahko opazimo in odkrijemo pri vseh ljudstvih. S kulturnim razvojem so ljudje skušali v igri, v naključni odločitvi, ki ni odvisna od človeške volje, izsiliti srečo.[2]

Igra, kot družbeni pojav, je v človeški zgodovini prisotna praktično od samega začetka. Pojav povezujemo s prijetnim področjem družbenih aktivnosti, ki nudi sprostitev in zabavo ter nudi zadovoljstvo in ne vsebuje oz. odraža negativnih učinkov. Govorimo seveda o družabnih igrah, športnih igrah, dramskih igrah in tudi o igrah na srečo[3] (rezultat odvisen od naključja). Vse te igre ob vključitvi faktorja vplačila denarja, blaga ali storitev, dobijo popolnoma drugačen smisel in konotacijo. Ključna komponenta postane tveganje. Tveganje pa je temelj človeškega delovanja in funkcioniranja, brez tveganja praktično ni mogoče živeti.

V članku se osredotočimo na razvoj in odzivnost slovenskega igralništva na mednarodni razvoj in trende. Obravnavamo in proučujemo strateške dokumente igralništva po osamosvojitvi Slovenije ter implementacijo usmeritev v normativno ureditev igralništva. V obravnavo vključimo razmišljanja in tematiziramo pretekle strateške usmeritve upoštevajoč spremenjene mednarodne okoliščine v povezavi s pandemijo koronavirusa (COVID-19). Posvetimo se obravnavi t. i. land based (offline)[4] igralništva, spletnega (online) igralništva in klasičnim igram na srečo.[5] Ker je igralniški turizem del širše turistične ponudbe, obravnavamo tudi strateške dokumente na področju turizma v Sloveniji. S člankom želimo podati uporabno splošno analizo igralništva v regiji. Obravnavamo le določene segmente (vrste iger na srečo, lastniško strukturo) iz strategij. Področje dajatev od iger na srečo in delitve le-teh, nadzora izvajanja, politike dodeljevanja koncesij in družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo v tem članku ne obravnavamo.

Igralništvo v EU ni regulirano centralno, države članice področje urejajo na nacionalni ravni, pri čemer se sledi nacionalnim vrednotam in ciljem. Kaburakis in Rodenberg ugotavljata, da evropsko ekonomsko področje urejene industrije prirejanja iger na srečo predstavlja največji vir prihodkov in se hkrati zaradi številnih pravnih sistemov, ki urejajo področje iger na srečo, uvršča med najbolj nestanovitna področja.[6]

Visoka stopnja obsežnosti medsebojne odvisnosti in prepletenosti mednarodne skupnosti v kontekstu gospodarskih aktivnosti se je izkazala z zadnjo izkušnjo pandemije koronavirusa v letu 2020. Benko pravi, da je visoko stopnjo medsebojne odvisnosti v družbenih procesih najlažje ugotoviti v mednarodnih ekonomskih odnosih v povezavi s trgovino[7], kar nedvomno velja tudi za turizem in igralništvo. Individualni in neodvisni ukrepi posameznih držav, predvsem zapiranje državnih mej oz. omejevanje prostega prehoda ljudi med državami, so pokazali ranljivost dejavnosti, ki je osredotočena na mednarodne trge, med katere sodita tudi slovenski turizem in igralništvo. Turistična dejavnost je čez noč postala odvisna od domačih gostov, slovensko land based igralništvo pa je praktično zamrlo, saj je v pretežni meri odvisno od italijanskih in avstrijskih gostov. Del slovenske igralniške dejavnosti se je že pred pandemijo koronavirusa odvijal na svetovnem spletu, ni pa vsem prirediteljem dovoljeno prirejati igre na srečo preko spleta, kar pravzaprav onemogoča poslovanje v času, ko je bil svet v »lockdownu«. Nova realnost in negotova prihodnost terjata nekonvencionalne ukrepe, nove modele in teorije.

 

PREGLED POJMOV

Poglavje namenimo predstavitvi temeljnih pojmov: igralništvo, igre na srečo, klasične igre na srečo, posebne igre na srečo, spletne igre na srečo, igralnica, igralni salon in hazard.

Igralništvo je »gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z organizacijo iger na srečo«.[8] Besedno zvezo »prirejanje iger na srečo« lahko opredelimo kot ekvivalent terminu igralništvo.

Igre na srečo so po Zakonu o igrah na srečo »igre, pri katerih imajo udeleženci za plačilo določenega zneska enake možnosti zadeti dobitke, izid igre pa je izključno ali pretežno odvisen od naključja ali kakšnega negotovega dogodka«.[9]

Klasične igre na srečo po Zakonu o igrah na srečo so številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, lota, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge podobne igre.[10]

Posebne igre na srečo so igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih panojih ali na igralnih avtomatih ter stave in druge podobne igre v skladu z mednarodnimi standardi.[11] Posebne igre na srečo se sme po zakonu prirejati samo v igralnicah, z izjemo stav pa tudi na internetu ali drugih telekomunikacijskih sredstvih.[12] V igralnih salonih pa sme delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo na podlagi podeljene koncesije prirejati samo igre na igralnih avtomatih, ki jih igralci igrajo proti igralnemu avtomatu[13]. [14]

Po slovenski zakonodaji spletne igre na srečo[15] niso ločena vrsta iger na srečo, temveč gre zgolj za način prirejanja določenih iger na srečo[16]. Prirejanje določenih posebnih iger na srečo po internetu oz. drugih telekomunikacijskih sredstvih (spletne igre na srečo) pa prirejajo lahko le gospodarske družbe, ki imajo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah.[17] Spletnih iger na srečo ni dovoljeno prirejati družbam, ki imajo koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih.

Pojma igralnica in igralni salon[18] v Zakonu o igrah na srečo nista neposredno definirana. Slovar slovenskega knjižnega jezika definira pojem igralnica, in sicer kot »podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo hazardnih iger«[19]. Iz navedenega lahko izpeljemo definicijo za igralni salon in ga opredelimo kot podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo določenih z zakonom predpisanih hazardnih iger. Pojem hazard označuje igro za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja.[20] Miheličeva izrazu »hazard« pripiše pomen posebne vrste iger, ki zaradi naključij in nepredvidljivosti izida predstavlja avanturo, ki je neustavljivo privlačna in vsebuje sladka presenečenja kot tudi grenka razočaranja.[21]

Pogosto so igre na srečo[22] definira kot aktivnost stave/vložka določene vrednosti na izid dogodka, ki je negotov in nepredvidljiv.[23] Pri igrah na srečo, torej napovedovanju oz. predvidevanju neznanega, naključnega izida dogodka, je za mnoge težko sprejemljivo dejstvo, da so nadaljnji/prihodnji izidi dogodkov oz. rezultatov popolnoma neodvisni od preteklih izidov dogodkov oz. rezultatov, ki so se dogodili ob podobnih okoliščinah. Navedeno velja tudi za poznavalce t. i. teorije statistične neodvisnosti. Prepričanje, da nizu uspešnih/dobitnih izidov dogodkov neizbežno sledi neuspeh/izguba in obratno, je zelo močno, pravzaprav prevladujoče. Prepričanje je kot optična iluzija. Čeprav je neresnična, je ne moremo razbliniti.[24] Med najstarejše »obrti« civilizirane družbe gotovo lahko poleg prostitucije in vohunjenja prištevamo tudi fenomen iger na srečo.

 

PREGLED STRATEŠKIH DOKUMENTOV TURIZMA V SLOVENIJI V POVEZAVI Z IGRALNIŠTVOM

V nadaljevanju opravimo kronološki pregled pomembnejših dokumentov na področju slovenskega turizma v povezavi z igralništvom in izpostavimo ključne ugotovitve iz Resolucije o strateških ciljih na področju razvoja turizma v Republiki Sloveniji iz leta 1995, Strategije slovenskega turizma 2001−2006, Razvojnega načrta in usmeritve slovenskega turizma 2007−2011, Deklaracije o partnerstvu za trajnostni razvoj slovenskega turizma iz leta 2011, Strategije razvoja slovenskega turizma 2012−2016 in Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017−2021.

Pomen turizma za gospodarstvo Slovenije je znaten, kar izkazujejo tudi številke. V turizmu je bilo leta 2016 zaposlenih 12,9 % vseh zaposlenih, ustvaril je 8,1 % celotne vrednosti slovenskega izvoza, prispevek k BDP pa je znašal 12,6 %.[25]

Državni zbor RS je leta 1995 sprejel Resolucijo o strateških ciljih na področju razvoja turizma v Republiki Sloveniji s programom aktivnosti in ukrepov za njeno izvajanje[26]. V resoluciji se ugotavlja, da ima le Nova Gorica lastnosti celovitega proizvoda iger na srečo. Navedeno je tudi, da so privlačnosti in prednosti igralništva v tem, da gre za koncentracijo različnih iger in zabave ter za lahko dostopnost (kakšna dostopnost je mišljena, ni navedeno − op. a.), produkt pa za ohranjanje kompetitivnosti zahteva dograditev v smeri še večje pestrosti in obsega ponudbe.[27] Urad za makroekonomske analize in razvoj v dokumentu Turistična politika in analiza slovenskega turizma v obdobju 1995−2001 ugotavlja, da so igralnice v letu 2001 ustvarile največji strukturni delež deviznega priliva, in sicer 13,6 %.[28] Vpeljava ameriškega modela igralništva v slovenski turistični prostor je omogočila razvoj konkurenčne ponudbe na evropskem trgu. Igra, kot ena izmed antropoloških značilnosti človeškega razvoja, predstavlja trajen vir turistične ponudbe. Za domišljijski svet pa igralniški centri predstavljajo temeljno atrakcijo.[29]

Igralniški turizem je v Strategiji slovenskega turizma 2001−2006 prepoznan kot absolutna konkurenčna prednost Slovenije.[30] V navedeni Strategiji slovenskega turizma iz leta 2001 se, kot strateški cilj slovenskega turizma, predvidi izgradnjo pet igralniško zabaviščnih centrov[31], igralništvo se opredeli kot temeljna poslovna in zabaviščna usmeritev.[32] Kot izhaja iz navedene strategije, je igralništvo predstavljalo najbolj razvit slovenski turistični proizvod, je bila največja konkurenčna prednost Slovenije in njena največja poslovna razvojna turistična priložnost. Ugotavljalo se je, da je v zadnjih letih temeljna politika razvoja igralniške industrije ostala izrazito omejevalna in ne razvojna (omejitve koncesij in visoke davčne obremenitve). V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Slovenija prva v Evropi razvila oz. vpeljala t. i. ameriški tip igralništva (igralnica kot zabaviščni prostor) vendar ni razvila ustreznih podjetniških (lastniških) in drugih regulativnih mehanizmov, ki bi ustrezali omenjenemu načinu oz. vrsti turistične ponudbe. Strategija je med prednostne programske usmeritve slovenskega turizma uvrstila igralniški turizem in na razvoju igralniške industrije za obdobje 2002−2006 predvidela nekatere pomembne poslovne usmeritve (privatizacijo igralniške industrije, povečanje igralniških koncesij, davčne olajšave, centralna državna regulacija, certificiranje igralnih naprav). Nadalje se je predvidevalo, da igralniški turizem postaja nosilni poslovni program slovenskega turizma v obdobju 2002−2006 in da se bo dejavnost razvijala kot turistična ponudba v vseh večjih turističnih središčih s tradicionalno turistično ponudbo. V letu 2003 se je načrtovala novo igralniško strategijo in ustrezne zakonsko/regulativne mehanizme za omogočitev privatizacije. Osrednji investicijski cikel v igralniški industriji se je predvidel za obdobje 2004−2006.[33]

Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007−2011 v delu, kjer se analizira notranje okolje, ugotavlja, da je proizvod iger in zabave eden najpomembnejših segmentov slovenskega turizma[34], vendar zakonodaja še vedno omejuje razvojno dejavnost, s čimer znižuje konkurenčno prednost. Nadalje je navedeno, da je pri razvoju igralniške dejavnosti potrebno slediti smernicam za podeljevanje koncesij igralnim salonom samo v turističnih krajih.[35] Zabava in igralništvo se uvrstita med temeljna področja turistične ponudbe.[36] Ugotavlja se, da je slovenska igralniška dejavnost izrazito izvozna dejavnost. Najbolj je vezana na italijanski trg, ki intenzivno razvija igralniško ponudbo. Najpomembnejša igralniška ponudba v Sloveniji je zgoščena na obmejnem pasu Italije in Avstrije, drugje pa je podrejena ostali turistični ponudbi.[37] Kot ukrep za ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja v turizmu se za področje iger na srečo poleg ustvarjanja splošnih ugodnejših pogojev poslovnega okolja (spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti) predvidi ukrep v smislu spremembe Zakona o igrah na srečo »v smeri ustvarjanja ugodnega normativnega okolja za spodbuditev razvojnega cikla v igralništvu (predvsem odprava progresivne fiskalne omejitve igralniške dejavnosti in koncesijske olajšave pri razvojnih naložbah) in omejitev števila koncesij za igralne salone.[38]

V Deklaraciji o partnerstvu za trajnostni razvoj slovenskega turizma iz leta 2011[39] se ugotavlja, da je igralništvo premalo vpeto v turistično ponudbo, kar je izpostavljeno tudi v Strategiji razvoja slovenskega turizma 2012−2016[40] in je prepoznano kot ovira pri doseganju večje konkurenčnosti slovenskega turizma.

V Strategiji razvoja slovenskega turizma 2012−2016 tvori igralništvo skupaj z zabaviščnim turizmom skupni produkt oz. sklop ponudbe za prosti čas.[41] Igralniški turizem oz. prirejanje posebnih iger na srečo pomembno zaokrožuje in dopolnjuje slovensko turistično ponudbo in velja za poseben segment turizma, je mednarodno konkurenčen in se razvija z visokimi dodanimi vrednostmi. Ena izmed prepoznanih ovir pri doseganju večje konkurenčnosti slovenskega turizma je premajhna oz. nezadostna vpetost igralniškega turizma v turistično ponudbo Slovenije. V Strategiji se ugotavlja, da je za segment igralniške ponudbe ključnega pomena spodbujati razvoj kapitalsko močnejših koncesionarjev za prirejanje posebnih iger na srečo, ki so sposobni gradnje družbeno sprejemljivejših igralniških središč in vlagati v turistično infrastrukturo po posameznih destinacijah. »Posebni cilji na področju turistično usmerjenega igralništva so spodbuditi razvoj turistične in zabaviščne infrastrukture s spodbudnim sistemom dajatev od iger na srečo, zagotoviti kakovostno in pestro ob- igralniško ponudbo, uvesti aktivno koncesijsko politiko, oblikovati zaokrožena igralniška območja, podrobneje opredeliti pogoje za posamezno vrsto igralne enote ter pridobiti čim večji delež ekonomske rente za državo, ki še omogoča ustrezno raven investiranja v igralniško-turistični proizvod in ustrezno donosnost koncesionarja.«[42]

V Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017−2021 ni več zabeležiti zabaviščnega in igralniškega turizma kot ključnega/nosilnega produkta[43] [44], temveč predstavlja t. i. sekundarni/podporni produkt[45] nosilnim produktom praktično vsem makro destinacijam (Alpska Slovenija, Mediteranska Slovenija, Panonska Slovenija, Osrednja Slovenija & Ljubljana), razen t. i. Panonski Sloveniji.[46] Posebni ukrepi za igralništvo niso predvideni, predvideno pa je »prestrukturiranje hotelskih podjetij v državni lasti, ki vključuje naložbeni načrt in načrt upravljanja«. Nadalje je iz strategije razbrati, da se hotelska in igralniška podjetja v lasti Republike Slovenije »spopadajo z neučinkovitim upravljanjem, ne vlaganjem v zadnjih letih ter propadanjem hotelov in letovišč s slabim upanjem, da bo trenutna situacija v krajšem obdobju rešena«.[47] Strategija v analizi turistične dejavnosti med drugim ugotavlja »visok delež in kontrolo javnega sektorja v gostinskih hotelskih družbah in igralništvu. Javni sektor ima 38 % lastniškega deleža v 20 največjih družbah po prihodku v hotelski dejavnosti, 32 % v hotelskih družbah skupaj z igralništvom ter 27 % v gostinstvu in igralništvu.«[48]

Na podlagi kronološkega pregleda strateških dokumentov s področja slovenskega turizma lahko ugotovimo, da je bilo igralništvo zadnje desetletje 20. in prvo desetletje 21. stoletja prepoznano kot izredno razvita dejavnost, ki predstavlja konkurenčno prednost Slovenije in njena največja poslovna razvojna turistična priložnost. Na začetku drugega desetletja 21. stoletja se ugotavlja, da je igralništvo premalo oz. ne zadosti vpeto v turistično ponudbo, kar predstavlja oviro pri doseganju večje konkurenčnosti slovenskega turizma. Sprememba smeri oz. obravnave igralništva je zaznati v Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017−2021, ko igralništvo izgubi pomembnost in je razvrščeno med podporne produkte ključnim produktom. Obravnava, razvoj in ponudba igralništva je izrazito usmerjena v land based ponudbo v turističnih in obmejnih krajih, primarno namenjena tujemu gostu.  

 

PREGLED STRATEŠKIH DOKUMENTOV IGRALNIŠTVA V SLOVENIJI

Med pomembnejša/temeljna dokumenta na področju igralništva uvrščamo Strategijo razvoja igralništva Slovenije iz leta 1997 in Strategijo razvoja iger na srečo v Sloveniji 2010−2020, ki ju v nadaljevanju proučujemo. Analiziramo tudi obseg in vsebino implementacije v strategijah začrtanih normativnih usmeritev ter izpostavimo ključne ugotovitve s poudarkom vpetosti/umestitve slovenskega igralništva v mednarodne gospodarske tokove.

Strategija razvoja igralništva Slovenije iz leta 1997

Iz strategije izhaja, da je poslanstvo dejavnosti, da je »v danih, jasnih in razvojno naravnanih okvirih, dobro in transparentno vodena, z učinkovitim nadzorom v pozitivno naravnanem okolju, uspešno koristi dane resurse, katerih učinki so usklajeno usmerjeni v celostni razvoj turističnega gospodarstva. S tem se vzpodbuja kompetitivnost turistične ponudbe in povečuje celoten turistični priliv in s tem tudi neposredni in posredni fiskalni viri na dolgi rok.«[49] Kot cilj strategija predvidi prenos pozitivnih učinkov igralništva v razvoj turistične ponudbe zaokroženega območja in tudi širše, na celotno območje Slovenije.[50] Ugotavljalo se je, da je imela Slovenija relativno sodoben koncept igralništva in da je v preteklih letih uspešno konkurirala evropski konkurenci, kar ji je uspevalo tudi z nadgrajevanjem ponudbe. Ta pridobljena konkurenčna prednost pa v zadnjih letih[51] ni bila več tako izrazita. Povpraševanje po igralniškem turizmu je raslo hitreje od povpraševanja po klasičnih oblikah turizma. Igre na srečo se je ob zavedanju, da lahko predstavljajo tudi negativne učinke v obliki zasvojenosti in kompulzivnega igranja, v pretežni meri obravnavalo kot zabavo. Skozi strategijo se razvoj igralništva usmerja v dele Slovenije kjer so zagotovljeni tržni resursi, tam pa je potrebno zagotoviti pogoje razvoja. Spreminjanje celotne Slovenije v igralniško destinacijo ni bil cilj razvoja.[52] Prihodki slovenskega igralništva so tudi v tistem času v pretežni meri predstavljali denarne prilive iz tujine. Slovensko igralništvo so poimenovali »čisti izvoz storitve z visoko dodano vrednostjo«.[53] Igralniška ponudba v Sloveniji je bila že takrat skoraj v celoti usmerjena na tuja tržišča. Najpomembnejše tržišče je predstavljal severovzhodni del Italije, sledilo je tržišče južne Avstrije, tržišče Slovenije in Hrvaške je bilo v času pisanja strategije zanemarljivo.[54]

V tistem času[55] je na evropskem igralniškem trgu prevladovala t. i. klasično in hazardersko usmerjena ponudba (evropski tip igralništva[56] – op. a.), namenjena premožnejšim domačim gostom in premožnejšim turistom. Ponudba, kljub povečanem povpraševanju, ni vključevala obigralniških[57] dejavnosti, ki so značilne za ameriški[58] zabaviščno igralniški produkt. Ocenjevalo se je, da ima prilagojen ameriški tip oz. model igralništva prihodnost in potencial tudi v Sloveniji. Argument v prid je uspešen razvoj slovenskega igralništva na območju zahodne državne meje, ki storitev nudi predvsem italijanskemu gostu. Klasični ponudbi igralniške storitve se je pripisalo manjše možnosti razvoja. Kot razvojno možnost oz. priložnost se je izpostavilo sodobno zasnovan center, omejen na določenem območju, ki bi vključeval atraktivno, celostno, harmonično in sodobno oblikovano ponudbo. Ob ustreznih pogojih gospodarjenja, naj bi tak center, kakršnega v Evropi še ni bilo, imel realne možnosti uspešnega poslovanja.[59] [60] Obstoječa danost Sloveniji, kot je bližina bogatejših trgov in nagnjenost gostov iz teh trgov po bogatem, kvalitetnem in temperamentnem uživanju življenja, poleg dobre poslovne tradicije, kvalitetnega kadra, ipd., naj bi slovenskemu igralništvu, v primerjavi z ostalimi turističnimi produkti, omogočalo najhitrejši in najučinkovitejši razvojni korak.[61]

Značilnosti oz. lastnosti igralniškega gosta so, poleg obiska igralnice in udeležbe pri igrah na srečo, tudi koriščenje ostalih t. i. obigralniških storitev (trgovina, gostinstvo, prenočišča, …) in s tem potrošnja izven igralniških storitev. Navedeno pomeni, da igralniška dejavnost vpliva tudi na razvoj ostale dejavnosti v kraju kjer se nahajajo igralnice, kar vpliva na privlačnost in turistično zanimivost kraja in regije. Izhodiščno je torej igralnicam oz. družbam, ki se ukvarjajo s prirejanjem iger na srečo, v interesu, da sodelujejo in stimulirajo tudi turistični razvoj v kraju kjer se izvaja igralniška dejavnost.[62]

Kot globalne strateške opredelitve se v strategiji navede, da je igralništvo sestavni del celovite turistične ponudbe Slovenije. S strateškim vodenjem politike razvoja se zagotovi model igralniško zabaviščne ponudbe, ki bo naravno in kulturno sociološko sprejemljiv. Razvoj dejavnosti oz. ponudbe se primarno omogoča le na območjih kjer so ustrezni tržni pogoji, s poudarkom na tujih gostih. Igre na srečo, ki se odvijajo preko spleta, vplačila pa nakazujejo v tujino, je potrebno zakonsko omejiti.[63] Uporabo igralnih avtomatov izven igralnic[64] se prepove oz. se jih odstrani.[65]

Za naslednje 10-letno obdobje se predvidi izdajo 14 t. i. velikih koncesij[66] (igralniško zabaviščni centri, igralnice v turističnih centrih, mestne igralnice) in 20 t. i. majhnih koncesij (igralni saloni)[67], vse koncesije pa naj bi se podelilo pred vstopom Slovenije v EU, s čimer bi Slovenija zaščitila gospodarske interese na področju igralništva. Usmerja oz. predvideva izvozno naravnano igralniško storitev, torej osredotočeno na tujce, lastništvo igralniških podjetij naj ostane v domeni domačih podjetij oz. lastnikov. [68]

Klasične igre na srečo v strategiji niso obravnavane, navedeno je zgolj, da »bo potrebno v okviru sistemske zakonodaje urediti področje prirejanja različnih stav tako v okviru klasičnega prirejanja iger na srečo kot v okviru urejanja posebnih iger na srečo.«[69]

Normativna implementacija strateških usmeritev igralništva po letu 1997

V noveli zakona o igrah na srečo iz leta 2001[70] se ukine uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic in uredi poslovanje oz. prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih. Do tedaj so se igralni avtomati lahko uporabljali v določenih prostorih izven igralnice.[71] Število predvideni koncesij za igralne salone še ni predvideno, določi pa se zgornja meja deleža delničarjev ali družbenikov tujih pravnih in fizičnih oseb, ki skupaj ne sme presegati več kot 25  % deleža družbe, ki ima koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih.[72] Ta omejitev glede lastništva tujih oseb se odpravi v noveli zakona o igrah na srečo iz oktobra 2003[73], ko se določi pogoj prirediteljem oz. koncesionarjem, da je v kapitalu družbe udeležena lahko le oseba, ki ima državljanstvo republike Slovenije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora oz. sedež v Republiki Sloveniji ali državi članici Evropskega gospodarskega prostora. Prirejanje iger na srečo v Sloveniji postane izključna pravica Republike Slovenije z novelo zakona o igrah na srečo iz leta 2001[74], lastništvo koncesionarjev za igralnice je podrobno določeno od leta 2003 dalje[75]. Ključno določilo je, da Republika Slovenija obvladuje večinski delež v gospodarskih družbah, ki pridobijo koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah.

Normativna ureditve spletnih iger na srečo se v slovenski zakonodaji prvič regulira v zakonu iz leta 2001[76], kar ocenjujemo kot relativno pozno, sploh upoštevajoč, da začetek prirejanja spletnih iger na svetu sega v sredino devetdesetih let 20. stoletja.[77] Res pa je, da je prirejanje spletnih iger v Sloveniji dovoljeno le »gospodarskim družbam, ki pridobijo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah«[78], ki pa so v delni (večinski) ali popolni državni lasti.

Število predvidenih koncesij za igralnice in igralne salone se uredi oz. določi v zakonu o igrah na srečo iz leta 2003. Največje število podeljenih koncesij za igralnico se omeji na 15, za igralne salone pa na 45 [79], kar pa ne odraža usmeritev iz strategije igralništva iz leta 1997. Bistveno več se predvidi koncesij za igralne salone (45), kot je bilo predvideno v strategiji (20). [80] V strategiji predlagane štiri vrste igralniških produktov (igralniško zabaviščni centri, igralnice v turističnih centrih, mestne igralnice in igralni saloni) se normativno/zakonsko ne uredi, prav tako se število igralnih avtomatov v igralnih salonih omeji na 200 in ne na 100, kot je predlagano v strategiji.

Strategija razvoja iger na srečo v Sloveniji 2010-2020

V strategiji je kot poslanstvo navedeno, da »posebne igre na srečo v Sloveniji zaokrožujejo ponudbo slovenske obigralniške in neigralniške dejavnosti v turizmu in kot igralniško-turistični proizvod predstavljajo specifičen segment turizma, ki je lahko mednarodno konkurenčen in se posledično lahko naprej razvija z višjimi dodanimi vrednostmi, kot so danes značilne za večino turističnih proizvodov v Sloveniji.« Za uresničitev poslanstva v strateškem obdobju je poudarjeno manjše število podeljenih koncesij, pri čemer bodo koncesionarji kapitalsko močnejši in sposobni izgraditi družbeno sprejemljivejša igralniška središča. Ponudba klasičnih igre na srečo v Sloveniji se izvaja v obsegu za potrebe oz. povpraševanje domačega trga ter za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij. [81] Iz ključnih ugotovitev Strategije razvoja iger iz leta 2010 izhaja, da je bil igralniški trg v Sloveniji zasičen in je ob nespremenjenem povpraševanju število ponudnikov, ki prirejajo igre na srečo v igralnicah in igralnih salonih, preveliko.[82] Dodatno povpraševanje pa je mogoče zagotoviti le ob dodatnem obsegu in dvigu kakovosti obigralniške in neigralniške ponudbe.[83]

V strategiji se ugotavlja, da pojmovanje oz. razvrstitev iger na srečo v klasične in posebne[84] ni več ustrezno. Z razvoj nove tehnologije in s tem povezanimi igrami z oddaljenim dostopom preko spleta se namreč pojem »klasične« igre na srečo največkrat uporablja za igre na srečo, ki se prirejajo na določenih lokacijah v zaprtih prostorih (uporabljajo se tudi izrazi land-based oz. off-line gaming), izraza posebne igre na srečo pa v drugih državah/ureditvah ne poznajo oz. ni v uporabi. Poda se usmeritev, da se obstoječa razvrstitev iger na srečo opusti in se na novo razvrsti v loterijske igre, stave in igralniške igre (casino games). Iz strategije izhaja, da je določitev/opredelitev posameznih vrst klasičnih in posebnih iger na srečo nejasna in neusklajena ter nesistematično določene. Določene so namreč v odnosu igralec igralnica, nato glede na pripomoček (igre s kroglico, kartami, kockami, na panojih, igralnih avtomatih) in kot stave, kar je najširši pojem pri igrah na srečo. Problematika nejasnosti in neusklajenosti se izpostavi predvsem pri stavah, namreč športne stave so vključene med klasične igre na srečo, stave pa so vrsta posebnih iger na srečo.[85]

Nadalje se z vidika ponudbe iger na srečo v strategiji ugotavlja vedno manjša razlika med igralnico in igralnim salonom. Namreč, z razvojem in vpeljavo nove tehnologije (elektronizacija in avtomatizacija tipičnih iger na srečo – igre s kartami, kockami in ruleta), ko se določene igre, ki so se včasih lahko izvajale samo s človeško pomočjo, lahko izvajajo tudi preko elektronskih naprav, postajajo igralnice vse bolj podobne igralnim salonom. Obiskovalec ne opazi več bistvene razlike, tudi v igralnem salonu lahko igra za večje zneske, ponudba igralnih avtomatov je velika, prav tako je potrebna registracija in identifikacija ob vstopu, tako kot v igralnici.[86]

Za strateško obdobje 2010−2020 se predvidi oz. opredeli pet vrst igralniških turističnih produktov: mega zabaviščni center, igralniško zabaviščni center, grand casino, igralnica in igralni salon. Razlike med kategorijami so v vrsti in obsegu ponudbe. Večji igralniški centri morajo poleg igralniške ponudbe nuditi tudi nastanitvene in gostinske obrate, kongresni center, center za zdravje in dobro počutje ter prostor za zabave in prireditve. Igralnicam in igralnim salonom ni potrebno zagotavljati dodatne ponudbe.[87]

Za spletne igre na srečo se navaja oz. ugotavlja, da po veljavni zakonodaji ne spadajo v kategorijo posebnih vrst iger na srečo, temveč gre za poseben način prirejanja iger na srečo. Posledično v Sloveniji niso predvidene oz. ni koncesij oz. koncesionarjev[88] za prirejanje spletnih iger na srečo. Posamezno spletno igro prireja koncesionar na podlagi in v skladu s koncesijsko pogodbo. Primernejši izraz za spletne igre na srečo (igre, ki se prirejajo po internetu in drugih telekomunikacijskih sredstvih) je naveden izraz igre na daljavo. V zvezi s spletnimi igrami na srečo se v strategiji ugotavlja in usmerja, naj se igre prirejajo v omejenem obsegu, ki naj zadovolji domače povpraševanje, torej naj se ohrani obstoječa ureditev prirejanja spletnih iger na srečo. Možnost za tovrstno prirejanje naj imajo koncesionarji za prirejanje loterijskih iger in stav ter koncesionarji za prirejanje iger na srečo v igralniško-zabaviščnih centrih in v grand casinojih, pri čemer se lahko prireja le tisto spletno igro, ki jo koncesionar prireja tudi drugače v igralnici. Področje spletnih iger na srečo je treba spremljati na ravni EU in aktivno sodelovati v skupnem urejanju tega področja. Pomembno je učinkovito varovanje potrošnika, ohranjati socialni red, preprečevati goljufije, pranje denarja in zasvojenost z igrami na srečo.

Vezano na lastniško strukturo koncesionarjev, ki prirejajo klasične igre na srečo, je izpostavljeno nerešeno vprašanje obstoječe ureditve. Navede se primerna rešitev, in sicer, da je koncesionar v javni lasti nepridobitnih organizacij, zasleduje naj se neprofitni namen poslovanja v korist financiranja invalidnih, humanitarnih in športnih organizacij. Pravila o lastniški strukturi koncesionarjev, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah, naj tudi v prihodnje ostanejo nespremenjena.[89] Predlaga se sprememba omejitve največ 20 % delnic za posamezno zasebno gospodarsko družbo in izjema, da je lastniški delež države, družb v državni lasti in lokalnih skupnosti, lahko manjši od 51 %, in sicer samo v primerih, ko gre za skupna vlaganja z zasebnim sektorjem v igralniško-zabaviščni mega center.[90] Lastniška struktura gospodarskih družb, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnih salonih, ni posebej predpisana, niti se ne predvidi sprememb.[91] Na področju prirejanja klasičnih iger na srečo se predvidi, da tudi v prihodnje v Sloveniji obstajata dva ponudnika klasičnih iger na srečo, ki bosta v javni lasti oz. lasti nepridobitnih organizacij. Kot je značilno za večino drugih držav, bo to področje urejeno z javnim monopolom. Področje posebnih iger na srečo bo usmerjeno k zmanjševanju števila koncesij, ki pa bodo večje in locirane na turističnih območjih s poudarkom in krepitvijo turistične komponente. Do leta 2020 se načrtuje postopno zmanjševanje igralniških enot (igralnice in igralni saloni) na največ 30.[92]

Normativna implementacija strateških usmeritev igralništva po letu 2010

Ugotavljamo, da po letu 2010 ni bilo ključnih konceptualnih sprememb normativne ureditve, ki bi spreminjale/nadgrajevale model igralništva v Sloveniji. V noveli zakona iz leta 2010[93] se med drugim predpiše sprememba organa, ki odloči o omejitvi dostopa do spletnih strani, prek katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije Vlade Republike Slovenije.

V letu 2018 se je predlagalo novelo zakona o igrah na srečo. Osnovni namen je bil sistemsko urediti in stabilizirati financiranje Fundacije za šport (FŠO) in Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) ter ureditev področja prirejanja športnih stav s pravnim redom EU.[94] Cilj bi se dosegel z uvedbo možnosti podeljevanja koncesij za prirejanje stav večjemu številu koncesionarjev, kar bi omogočalo večji davčni priliv. Predlagatelj predlog podpira z argumenti, da gre v Sloveniji za »administrativni monopol« nad prirejanjem klasičnih iger na srečo (stave), saj se večina slovenskih rezidentov nemoteno poslužuje spletnih storitev drugih ponudnikov izven Republike Slovenije. S tem večina finančnih sredstev, ki jih domači rezidenti  porabijo za športne stave izven Slovenije, ne integrira v slovenski finančni in davčni sistem. Na novo se predlaga tudi ustreznejšo definicijo stav in sicer kot izkustvena igra (skill game). Pri izkustveni igri ima igralec zaradi svojega znanja in izkušenj tudi delni vpliv na izid, kar pa ni značilno za ostale igre na srečo, ki so popolnoma odvisne od naključja.[95]

V tem delu zaključimo z ugotovitvijo, da naj bi bil nov zakon o igrah na srečo pripravilo Ministrstvo za finance RS v pol leta po sprejetju strategije[96], tj. do poletja 2011. Pregled pozitivne zakonodaje s področja iger na srečo izkazuje nerealizacijo oz. neuresničitev smernic iz strategije. Žal ugotavljamo pogosto zaznano prakso in osnovno pomanjkljivost strategij – neizvajanje oz. slabo izvajanje in odsotnost dopolnjevanja, izboljševanja.

 

ZAKLJUČEK

Če je igralništvo včasih veljalo za največjo konkurenčno prednost in največjo razvojno turistično priložnost ter za nosilni program slovenskega turizma, ugotavljamo, da se igralništvo vztrajno oddaljuje od primata v turizmu. V času prevladujoče ponudbe land based igralništva (igralnice in igralni saloni), ko spletno igralništvo še ni bilo razvito, lahko govorimo o relativno uspešnem in kompleksnem slovenskem turističnem produktu, ki je vključeval nakupovalni, naftni, kulinarični in igralniški turizem ter zadovoljeval potrebe predvsem dnevnih tujih obiskovalcev. Proučitev vsebine obeh dosedanjih strategij vodi k ugotovitvi, da se bistveno več pozornosti namenja t. i. land based igralništvu, klasične in spletne igre na srečo se obravnava zadržano oz. se osredotoča na lastniško obvladovanje trga tovrstnih iger na srečo, kar je za tuje investicije/vlaganja nezanimivo in zavira širitev na mednarodne trge. Praktično v vseh oblikah prirejanja iger na srečo, razen za igralne salone, je zaznati bistven poudarek zaščiti domače lastniške strukture za obvladovanje trga iger na srečo v Sloveniji, pri čemer naj se zasleduje primarni cilj, ki je t. i. izvoz dejavnosti oz. ponudba, ki bo zanimiva za dnevnega tujega gosta. Strategija razvoja igralništva za obdobje 2010-2020 sicer predvidi in napoti na razvoj produkta, ki naj bi bistveno pripomogel k zanimivosti tudi za oddaljenega tujega gosta, ki bo poleg igralniške ponudbe deležen tudi široke in kakovostne obigralniške ponudbe[97], njegov obisk pa ne bo zgolj dnevni in usmerjen le v uporabo igralniških storitev. Za tovrstno ponudbo v t. i. mega zabaviščnem centru se predvidi tudi izjema v lastniški strukturi družbe, ki bi pridobila koncesijo za prirejanje iger na srečo v takšnem obsegu in z navedeno dodatno obigralniško ponudbo. V tem primeru bi se država in lokalne skupnosti odpovedale večinskemu deležu v taki družbi in tako zasebnemu, tudi tujemu, kapitalu omogočilo zanimivejše in stimulativnejše poslovno okolje. Uspešnost tovrstnega produkta je ob neupoštevanju ostalih predvsem infrastrukturnih izzivov[98] vprašljiva, vlaganja in razvoj pa posledično tvegana.

Obravnava spletnih iger na srečo, ki v osnovi omogočajo oddaljen dostop in  uporabo, kar v primerjavi z land based igralništvom razširi trg iz ožjega/lokalnega mednarodnega trga na bistveno širši mednarodni trg, strategiji obravnavata zadržano in previdno. Izhajata iz stališča, da naj se spletne igre na srečo prirejajo v omejenem obsegu in zadovoljijo zgolj potrebe domačega trga. Ni zaznati ambicije po prodoru oz. širitvi slovenskega spletnega igralništva med širše mednarodne tokove, temveč je, za razliko od land based igralništva, ki je izrazito usmerjeno in odvisno od tujih gostov, osredotočeno na domačega gosta. Navedeno se je v času »lockdowna« in vseh omejitvah v času korona krize izkazalo kot izredno občutljivo in ranljivo za obstoječ slovenski model igralništva. Slovensko land based igralništvo je ob zaprtju meja takoj zamrlo, ponudba spletnega igralništva pa je osredotočena na domačega gosta in tako nepripravljena na spremenjene okoliščine. Slovenski model igralništva je osredotočen na ozek mednarodni prostor, na sosedne države z boljšim ekonomskim standardom in posledično boljšo kupno močjo gostov. Vedenja in navade ljudi so se in se bodo tudi v prihodnosti spreminjale, toliko bolj intenzivno glede na učinke in posledice pandemije koronavirusa, zato temeljit razmislek o potrebnih prilagajanjih in spremembah ne bo odveč.

Dosedanja relativna uspešnost slovenskega igralništva, ki sicer v zadnjem desetletju stagnira oz. celo beleži trend padanja[99], temelji na tujih dnevnih gostih, predvsem iz sosednje Italije in Avstrije, manjši delež pa prispevajo ostali tuji gostje, ki jim obisk igralnice ni primarni cilj ob obisku Slovenije. Zdi se, da je osredotočenost na relativno ozek obmejni mednarodni trg zadovoljevala ambicije razvoja slovenskega igralništva in ni zaznati drznejših strateških razmišljanj, ki bi vključevala širši mednarodni prostor. V tem kontekstu zaznavamo odsotnost ambicije po vključitvi oz. obravnavi slovenskega modela igralništva, ki bi vključeval širši mednarodni okvir in upošteval razmere tako na ožjem regijskem trgu v Evropi, kot tudi širše v svetu.

Slovenski trg iger na srečo je bil zasičen že pred letom 2010[100], dodatno povpraševanje pa je mogoče zagotoviti le ob povečanju obsega in dodatni obigralniški ponudbi, kar bi vzbudilo zanimanje tudi na širšem mednarodnem prostoru. Ni se mogoče izogniti ugotovitvi, da slovensko land based igralništvo stagnira, spletno igralništvo pa ni na konkurenčni stopnji razvoja in je usmerjeno ter osredotočeno na domačega gosta, kar nedvomno otežuje širitev obsega poslovanja, ki je neposredno povezano in odvisno s širšim mednarodnim prostorom. Ko katerakoli dejavnost preseže nacionalni okvir in se umesti v ožji ali širši mednarodni prostor, je za njen nadaljnji mednarodni razvoj potrebno razumevanje pomembnosti mednarodnih odnosov in diplomacije, predvsem gospodarske. Bazdan uspešni gospodarski diplomaciji pripiše bistven pomen in jo navede kot enega izmed vzrokov gospodarske rasti in družbenega razvoja najrazvitejših držav sveta.[101] Diplomacija v času globalizacije vse bolj prevzema gospodarsko vlogo. Globalizacija je proces pri katerem imajo državne meje vse manjšo vlogo. Procesi, dogodki in dejavnosti se odvijajo neodvisno od teritorialnih mej posamezne države. V tem kontekstu ima uporaba interneta, in s tem spletne igre na srečo, neverjeten potencial in bistveno lažje ter hitreje dosežejo širši mednarodni prostor v primerjavi z land based igralništvom. Spletne igre so v osnovi namenjene oddaljenemu dostopu oz. udeležbi pri igrah na srečo in se praktično samodejno umestijo v mednarodni prostor. Sam po sebi tehnološki razvoj interneta in spletnih iger na srečo ter s tem povezana možnost relativno enostavne širitve dejavnosti na širši mednarodni prostor ne zadostuje, potreben je interes, ambicija in družbeni/politični konsenz. Za uveljavljanje in zaščito interesov v mednarodni skupnosti pa je zadolžena gospodarska diplomacija.

Pojem in pojav gospodarske diplomacije povezujemo z razvojem moderne diplomacije[102] in vključuje več subjektov, od zunanjega ministrstva, resornega ministrstva, zbornic, interesnih združenj in podjetij.[103] Samo dejstvo, da Dunajska konvencija o konzularnih odnosih, v 5. členu, med ključne naloge uvršča seznanjanje z razmerami in razvojem trgovinskega, gospodarskega, kulturnega in znanstvenega življenja v državi sprejemnici z vsemi dovoljenimi sredstvi, poročanje o tem državi pošiljateljici ter dajanje informacij tistim, ki jih to zanima[104], priča o pomembnosti vloge diplomacije pri razvoju in krepitvi gospodarskih interesov v tujini.

V svetovni igralniški industriji obstaja relativno veliko interesnih združenj[105], npr. European Casino Association (ECA)[106], European Gaing & Betting Association (EGBA)[107], The European Lotteries (EL)[108], Gaming Regulators European Forum(GREF)[109] in mnogo drugih. Članstvo slovenskih podjetij v različnih združenjih je zaznano[110], članstva pristojnega resornega ministrstva za igralništvo, Ministrstva za finance, pa v različnih mednarodnih združenjih oz. organizacijah, ki so neposredno povezane z igralništvom, ne zasledimo. Kot že ugotovljeno, je na mednarodnem parketu sodelovanja in uveljavljanja interesov bistveno pomembna dejavnost diplomacije, v našem primeru moderne gospodarske diplomacije, ki deluje na nivoju zbornic, interesnih združenj in tudi podjetij.

Potencial razvoja in hitra širitev spletnih iger na srečo je bila zaznana relativno hitro. T. i. klasično igralništvo (ponudba land based igralnic) je razvoj in širitev spletnih igre na srečo sprejemalo kot potencialno grožnjo in ne toliko kot priložnost. Dejstvo je, da so spletne igre na srečo ne tako nova realnost in da odzivi na spremembe zahtevajo hitre in hkrati premišljene ukrepe. Stopnja razvoja spletnih iger v Sloveniji ni na ravni, ki bi bila konkurenčna mednarodni ponudbi.

Nedvomno smo priča novim spremenjenim okoliščinam, ki se bodo odražale v navadah posameznikov in družbe kot celote. Večji del dejavnosti, ki ne zahteva fizične prisotnosti, se je v času pandemije koronavirusa preselil na svetovni splet. Upravičeno lahko sklepamo[111], da igralništvo ni izjema in da spletne iger na srečo v primerjavi z land based igralništvom beležijo trend rasti in povečane uporabe. Obe vrsti ponudbe iger na srečo, land based in spletne igre, imata tako prednosti, kot slabosti. Fizične igralnice (land based) imajo svoj čar. So kraj kjer se ljudje, poleg igranja, tudi družijo in ogledajo kakšno predstavo (zabavni program) ter obedujejo v restavraciji ipd. Po drugi strani pa spletne igralnice nudijo igro iz udobja svojega doma in dostopnost kadarkoli in od koderkoli.

Ta kratka proučitev slovenskega igralništva daje nekakšen splošni vtis je, da je slovenski model igralništva relativno konservativen, usmerjen na zelo ozek obmejni mednarodni prostor in glede spletnih iger izredno zadržan in previden, kar otežuje oz. preprečuje razvoj in širitev dejavnosti. Zaznavamo torej relativno konservativno ambicijo po osredotočenosti na tujega igralniškega gosta v širšem evropskem in mednarodnem prostoru. Izven mikro okolja (obmejno področje Italije in Avstrije z izjemo nekaterih lokacij na področju republik bivše Jugoslavije) praktično ni zaznati prisotnosti ali vpliva slovenskega igralništva.

Naj ta članek sklenemo z mislijo, da je za vsako družbeno aktivnost na začetku potrebujemo interes in ambicijo, sledi družbeni konsenz, za uveljavitev v mednarodnem prostoru pa potrebujemo moderno gospodarsko diplomacijo v širšem pomenu. Zdi se, da je slovensko igralništvo na poti razvoja obstalo nekje med nejasno ambicijo in sklepanjem družbenega konsenza. Korak do resne in aktivne vključitve gospodarske diplomacije v uveljavljanje in zaščito mednarodnih igralniških interesov Slovenije pa se zdi oddaljen, vsaj dokler ne bosta izpolnjena prva dva predpogoja.

SOURCES AND LITERATURE

 

 

[1] O avtorju: Aljoša Komljenović, mag. mednarodnih in diplomatskih študij in doktorski študent.

[2] Gizycki, Gorny, 1972, str. 9.

[3] Ne v kontekstu definicije pojma iz Zakona o igrah na srečo kjer je bistvena komponenta plačilo oz. vložek v igro in pričakovanje dobička ali izgube.

[4] Igralnice, ki so v fizični pojavni obliki, locirane v prostorih znotraj stavb. Za obisk in igro je potrebna fizična prisotnost v igralnici.

[5] Pojmi so podrobno obravnavani v poglavju Pregled pojmov.

[6] Kaburakis, Rodenberg, 2012, str. 64.

[7] Benko, 1987, str. 9-10.

[8] SSKJ, e-vir.

[9] ZIS, Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo, 108/12, 11/14 – popr. in 40/14 – ZIN-B, 2. člen.

[10] Ibid., 10. člen.

[11] Vrste posebnih iger na srečo so:

  • igre, ki jih igralci igrajo drug proti drugemu (chemin de fer, poker);
  • igre s kroglico (francoska ruleta, ameriška ruleta, boulle);
  • igre z igralnimi kartami, ki se igrajo proti igralnici (black jack, punto banco, mini punto, carribean poker, 30/40, red dog);
  • igre s kockami (craps, tai sai);
  • igre na igralnih panojih (bingo, keno, big wheele, toto);
  • igre na igralnih avtomatih, ki jih igralci igrajo proti igralnemu avtomatu;
  • Vir: ZIS, Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo, 108/12, 11/14 – popr. in 40/14 – ZIN-B, 53. člen.

[12] ZIS, Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo, 108/12, 11/14 – popr. in 40/14 – ZIN-B, 53. člen.

[13] Elektronske naprave, ki za izvajanje ne potrebujejo človeške pomoči.

[14] ZIS, Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo, 108/12, 11/14 – popr. in 40/14 – ZIN-B, 92. člen.

[15] Igre na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih. Glej ZIS, Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo, 108/12, 11/14 – popr. in 40/14 – ZIN-B, 53. člen.

[16] Vse vrste posebnih iger na srečo z izjemo stav. Glej ZIS, Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo, 108/12, 11/14 – popr. in 40/14 – ZIN-B, 3. a-člen.

[17] ZIS, Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo, 108/12, 11/14 – popr. in 40/14 – ZIN-B, 53. člen.

[18] Ključne razlike med igralnico in igralnim salonom: igralnice so v večinski lasti Republike Slovenije (lokalne skupnosti in pravne osebe, katerih 100-% lastnik ali edini ustanovitelj je Republika Slovenija), nimajo omejenega števila igralnih naprav, na katerih lahko prirejajo posebne igre na srečo niti nimajo predpisanega deleža vračanja vloženega denarja. Igralni saloni so lahko v lasti zasebnega lastnika (tujega ali domačega), imajo predpisano najmanjše in največje število igralnih naprav, na katerih lahko prirejajo posebne igre na srečo. Prav tako je za igralne salone predpisan najmanjši odstotek vračila vloženega denarja.

[19] SSKJ, e-vir.

[20] Ibid.

[21] Mihelič, 1993, str. 7.

[22] Angleško »Gambling«.

[23] Eadington, 1976, str. xi.

[24] Cohen, Hansel, 1956, str. 10.

[25] Deklaracija o partnerstvu za trajnostno rast slovenskega turizma, 2017.

[26] ReSCPRT, 1995.

[27] Ibid.

[28] Koprivnikar, Šušteršič, 2002, str. 47.

[29] Strategija slovenskega turizma 2001−2006, 2001, str. 12.

[30] Ibid., str. 9.

[31] Strategija slovenskega turizma 2001−2006, 2001, str. 32.

[32] Ibid., str. 14.

[33] Ibid, str. 16−17.

[34] Po ustvarjenem prihodku, dodani vrednosti, številu zaposlenih in turističnem prometu. Vir: Uran, Ovsenik, NN, str. 115.

[35] Uran, Ovsenik, NN, str. 9.

[36] Ibid., str. 31−32.

[37] Ibid, str. 115−116.

[38] Ibid., str. 69−70.

[39] Deklaracija o partnerstvu za trajnostni razvoj slovenskega turizma, 2011.

[40] Strategija razvoja slovenskega turizma 2012−2016, 2012, str. 34.

[41] Ibid., str. 45.

[42] Strategija razvoja slovenskega turizma 2012−2016, 2012, str. 53.

[43] Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017−2021, 2017, str. 34.

[44] Med Ključne/nosilne produkte sodijo Počitnice v gorah in outdoor, Poslovna srečanja & dogodki, Zdravje & dobro počutje, Doživetja narave, Gastronomija, Kultura, Sonce & morje, Športni turizem, Krožna potovanja in Turizem na podeželju. Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017−2021, 2017, str. 43.

[45] Med sekundarne/podporne produkte poleg igralništva sodijo še Križarjenje & navtika, Nakupovanje in Posebni interesi. Vir: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017−2021, 2017, str. 48.

[46] Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017−2021, 2017, str. 39−42.

[47] Ibid., str. 60.

[48] Ibid., str. 162.

[49] Vesenjak et. al., 1997, str. 73.

[50] Ibid., str. 2-3.

[51] Pred letom 1997, ko je bila izdana strategija.

[52] Vesenjak et. al., 1997, str. 1-2.

[53] Ibid., str. 31.

[54] Ibid., str. 45.

[55] Pred strategijo iz leta 1997.

[56] Evropski tip igralništva je namenjen višjemu sloju prebivalcev, omejen na igralništvo in temelji na igri na igralnih mizah. Ameriški tip igralništva temelji na širokem obsegu poslovanja oz. široki potrošnji. Je namenjen zabavi in preživljanju prostega časa z bogato obigralniško / dodatno ponudbo. Temelji na igri na igralnih avtomatih.

[57] Zabavni program, trgovine, gostinstvo, prenočišča, ipd.

[58] Termin ameriški tip/model igralnice/igralništva pojmujemo kot severnoameriški oz. model, ki je uveljavljen v ZDA.

[59] Vesenjak et. al., 1997, str. 50.

[60] Sklepamo, da je ocena navedenih možnosti in priložnosti iz strategije vzpodbudila razmišljanja in nekatere aktivnosti v smeri izgradnje mega zabaviščnega centra z družbo Hit Harrah´s v letu 2005. Ideja in projekt nista bila realizirana.

[61] Vesenjak et. al., 1997, str. 50.

[62] Ibid., str. 31.

[63] Vesenjak et. al., 1997, str. 81.

[64] Zakon o igrah na srečo, Uradni list RS, št. 27/1995, 92.-102. člen.

[65] Vesenjak et. al., 1997, str. 83 in 86.

[66] Upoštevajoč že izdane v času sprejetja strategije.

[67] Za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih se predpiše/predvidi tudi minimalni odstotek vračila glede na vplačila v igro, in sicer morajo igralni avtomati vračati najmanj 90 % vplačil. Predvidevano, da gre za preventivni varnostni ukrep v smislu zaščite igralcev v igralnih salonih, ki naj bi bili pretežno domači. Odstotek vračila za velike koncesije namreč ni predpisan (op. a.).

[68] Vesenjak et. al., 1997, str. 81-82.

[69] Ibid.

[70] Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo (ZIS-A), Uradni list RS, št. 85/2001.

[71] Zakon o igrah na srečo, Uradni list RS, št. 27/1995, 93. člen.

[72] Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo (ZIS-A), Uradni list RS, št. 85/2001, 93. člen.

[73] Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo (ZIS-B), Uradni list RS, št. 101/2003, 1. člen.

[74] Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo (ZIS-A), Uradni list RS, št. 85/2001, 1. člen.

[75] Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo (ZIS-B), Uradni list RS, št. 101/2003, 4. člen.

[76] Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo (ZIS-A), Uradni list RS, št. 85/2001, 3. a člen.

[77] The History of Online Gambling. Dostopno na URL: https://www.onlinegambling.com/online-history/

[78] Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo (ZIS-A), Uradni list RS, št. 85/2001, 3. a člen.

[79] Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo (ZIS-B), Uradni list RS, št. 101/2003, 1. člen.

[80] Vesenjak et. al., 1997, str. 81-82.

[81] Strategija razvoja iger na srečo v Sloveniji 2010−2020, 2010, str. 27.

[82] Podatki za leto 2020 izkazujejo, da v Sloveniji deluje 10 igralnic in 25 igralnih salonov (skupaj 35 igralniških enot), leta 2005 pa je delovalo 13 igralnic in 31 igralnih salonov (skupaj 44 igralniških enot). Koncesijo za prirejanje klasičnih iger na srečo pa imata ves čas dve družbi. Vir: Izvleček iz registra koncesionarjev. Dostopno na URL:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Financni-sistem/DOKUMENTI/Igre-na-sreco/Priloga-6_Izvlecek-iz-registra-koncesionarjev-za-igralnico.pdf, https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Financni-sistem/DOKUMENTI/Igre-na-sreco/Priloga-7_Izvlecek-iz-registra-koncesionarjev-za-igralni-salon_2019.pdf,

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Financni-sistem/DOKUMENTI/Igre-na-sreco/NewPriloga-5_Izvlecek-iz-registra-prirediteljev-klasicnih-iger-na-sreco_2019.pdf.

[83] Strategija razvoja iger na srečo v Sloveniji 2010−2020, 2010, str. 27.

[84] Definicija pojmov je navedena v poglavju Pregled pojmov.

[85] Strategija razvoja iger na srečo v Sloveniji 2010−2020, 2010, str. 32.

[86] Ibid., str. 33.

[87] Ibid., str. 33−34.

[88] Izdajo posebnih licenc oz. koncesij za prirejanje spletnih iger na srečo v državah članicah EU poznajo samo na Malti, v Italiji in Franciji.

[89] Večina navadnih delnic koncesionarja mora biti v lasti države, družb v državni lasti in lokalnih skupnosti, največ 49 % navadnih delnic koncesionarja je lahko v lasti zasebnih gospodarskih družb.

[90] Strategija razvoja iger na srečo v Sloveniji 2010−2020, 2010, str. 37.

[91] Ibid., str. 35.

[92] Ibid., str. 28.

[93] Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo (ZIS-D), Uradni list RS, št. 106/2010.

[94] Poročilo k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (ZIS-F), druga obravnava, EPA 2540-VII.

[95] Zorman, 2018, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo (ZIS-F).

[96] Strategija razvoja iger na srečo v Sloveniji 2010−2020, 2010, str. 54.

[97] Nastanitvene gostinske obrate in ostale turistične atrakcije (šport in rekreacija, centri za zdravje in dobro počutje, kongresni center, zabavne prireditve).

[98] Letališče, pristanišče, ceste.

[99] Podrobnosti dostopne na URL: https://www.fu.gov.si/drugo/posebna_podrocja/igre_na_sreco/#c4709

[100] Strategija razvoja iger na srečo v Sloveniji 2010−2020, 2010, str. 27.

[101] Bazdan, 2011, str. 105-106.

[102] Obdobje po koncu druge svetovne vojne. Vir: Jazbec, 2009, str. 39.

[103] Jazbec, 2009, str. 77-80.

[104] DKKO, 5. člen.

[105] https://www.gamingregulation.com/associations/

[106] https://www.europeancasinoassociation.org/

[107] https://www.egba.eu/

[108] https://www.european-lotteries.org/

[109] http://www.gref.net/

[110] Hit d.d. v ECA, Loterija Slovenije d.d. in Športna loterija d.d. v EL.

[111] Resnejših in poglobljenih analiz vpliva pandemije koronavirusa na razmerje uporabe/uspešnosti med land based igralništvom in spletnimi igrami na srečo  v času pisanja članka ni na voljo.

 

 

Članek objavljen v International Scientific Journal on European Perspectives, APR 2020, VOLUME 11, NUMBER 1 (19)

Related Posts

Scroll to Top