Aljoša Komljenović[1]
POVZETEK
Prispevek analizira sedmo razvojno obdobje slovenskega igralništva (2020–2025) na podlagi dvajsetletnih podatkov Ministrstva za finance Republike Slovenije in primerjalne analize evropskih ter globalnih trendov.
Osrednja ugotovitev je heterogena transformacija panoge: klasične igre na srečo so edini segment, ki je presegel zgodovinski maksimum (indeks 170 glede na leto 2005), medtem ko so posebne igre na srečo (land based) v strukturnem upadu. Obisk fizičnih lokacij je v letu 2025 pri 52 % ravni iz leta 2008, število igralnih avtomatov pri 71 % ravni iz leta 2009, dajatve od posebnih iger na srečo pa pri 85 % ravni iz leta 2008.
Ta vzorec ni slovenska specifika, temveč del evropske strukturne transformacije, pri kateri spletno igranje v EU že dosega 39 % skupnega trga. Dodatno breme predstavlja ekspanzija nelegalnih operaterjev, ki po oceni ECA/Yield Sec v letu 2024 nadzirajo 71 % spletnega trga EU.
Prispevek identificira tri sistemske vrzeli: (1) odsotnost konsolidirane evidence o spletnem trgu v Sloveniji, (2) neaktivnost panožnih združenj ter (3) strukturni razkorak med podjetniško diplomacijo posameznih operaterjev, ki je presenetljivo razvita, in odsotnostjo državne ekonomske in gospodarske diplomacije na področju igralništva.
Ključne besede: slovensko igralništvo, sedmo razvojno obdobje, digitalizacija, podjetniška diplomacija, nelegalno spletno igranje, fiskalna erozija
Če so spletne igre na srečo v letu 2019 predstavljale 13%[2] celotnega svetovnega trga, so ga v letu 2023 predstavljale že dobrih 24%[3]. Pri tem je treba upoštevati tudi nelegalni trg spletnih iger na srečo, ki je po ocenah v letu 2024 zavzel kar 71 % spletnega trga EU, kar je več kot dvakrat toliko kot predstavlja regulirani trg.[4]
Pojasnila:
Klasične igre na srečo so po Zakonu o igrah na srečo številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, lota, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge podobne igre.[5]
Posebne igre na srečo so »igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih panojih ali na igralnih avtomatih ter stave in druge podobne igre v skladu z mednarodnimi standardi.[6]
Po slovenski zakonodaji spletne igre na srečo[7] niso ločena vrsta iger na srečo, temveč gre zgolj za način prirejanja določenih iger na srečo[8] . Prirejanje določenih posebnih iger na srečo po internetu oz. drugih telekomunikacijskih sredstvih (spletne igre na srečo) prirejajo lahko le gospodarske družbe, ki imajo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah.[9] Spletnih iger na srečo ni dovoljeno prirejati družbam, ki imajo koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih.
V doktorski disertaciji “Slovenski model igralništva v mednarodnem kontekstu: predlog sprememb” smo s periodizacijo razvoja slovenskega igralništva od leta 1964 naprej identificirali šest razvojnih valov in nakazali konturo t. i. sedmega obdobja, ki naj bi se vzpostavljala po letu 2020. Pomembnejše vprašanje, ki smo si ga zastavili: kako kažejo trendi tega sedmega obdobja in ali smo lahko optimistični, ostaja odprto in zahteva nadaljnjo empirično obravnavo. Pričujoči prispevek predstavlja sintetično nadaljevanje te raziskovalne niti, ki ga je omogočilo kasnejše zbiranje in analiza podatkov za obdobje 2023–2025.
Gradivo temelji na javno dostopnih zbirnih podatkih Ministrstva za finance Republike Slovenije, lastni zgodovinski analizi bruto prihodka od iger na srečo, zabeleženih obiskih fizičnih lokacij (igralnic in igralnih salonov), gibanju števila igralnih avtomatov ter obračunanih dajatev v obdobju 2005–2025, vključno z lastno pripravljenimi primerjalno-indeksnimi izračuni. Slovensko perspektivo umeščamo v evropski in globalni kontekst, ki v sedmem obdobju kaže nedvoumno strukturno transformacijo industrije.
1 Kratka periodizacija slovenskega igralništva kot analitični okvir
V disertaciji[1] smo grafično prikazali valove razvoja slovenskega igralništva od leta 1964 do leta 2020 in naprej. Periodizacija izhaja iz kombinacije regulativnih prelomnic, turistično-razvojnih politik, makroekonomskih šokov in strukturnih sprememb panoge. Prvih šest obdobij je mogoče relativno jasno datirati in vsebinsko opredeliti, medtem ko sedmo obdobje, ki se je vzpostavilo po pandemiji koronavirusa, šele dobiva svojo dokončno obliko. Pomembnejša ugotovitev disertacije je bila, da se slovensko igralništvo vztrajno oddaljuje od primata v turizmu in da regulacija ni optimalna glede na razmere na trgu. Odsotnost celovite razvojne strategije, ki bi vključevala vse udeležence, ostaja sistemska pomanjkljivost. V tem kontekstu je analiza sedmega obdobja posebej relevantna: ali gre za konjunkturno okrevanje po COVID-19 ali za trajnejšo transformacijo panoge? Kot bo razvidno iz nadaljevanja, primerjava z evropskimi in globalnimi trendi jasno nakazuje, da je odgovor slednje.
2 Bruto prihodek od iger na srečo v obdobju 2005–2025: analiza trendov
Podatki Ministrstva za finance RS za celotno področje iger na srečo razkrivajo kompleksno in heterogeno sliko, ki je ni mogoče reducirati na enoznačno oceno okrevanja ali upada.[2]
2.1 Primerjava z zgodovinskimi vrhunci
Ko za leto 2025 primerjamo dosežene vrednosti z najboljšim letom v celotnem analiziranem obdobju 2005–2025, dobimo naslednji indeksni pregled: celotno področje dosega 90 % zgodovinskega vrhunca; klasične igre na srečo ga presegajo z indeksom 102; posebne igre na srečo zaostajajo pri 80 %; igralnice beležijo zgolj 76 % nekdanjega rekorda; igralni saloni 75 %. Edini segment, ki je v letu 2025 presegel lastni zgodovinski maksimum, so torej klasične igre na srečo.
Za primerjavo: v letu 2024 je celotno področje dosegalo 89 % vrhunca, klasične igre 113 %, posebne igre 79 %, igralnice 74 % in igralni saloni 77 %. V letu 2023 pa je celotno področje dosegalo le 85 % zgodovinskih vrhuncev.[3] Trend je torej postopen, a daleč od polnega okrevanja v segmentu posebnih iger na srečo.
2.2 Dolgoročna primerjava: 2025 nasproti 2005
Pri dolgoročni primerjavi (indeks 2025/2005) so razlike med segmenti še bolj izrazite. Klasične igre na srečo so v dveh desetletjih zrasle na indeks 170, medtem ko je celotno področje komaj prestopilo izhodiščno mejo z indeksom 102. Posebne igre na srečo so pri 90, torej pod ravnjo iz leta 2005. Znotraj tega segmenta so igralnice na indeksu 76, igralni saloni pa na 135.
Delež klasičnih iger na srečo v skupnem bruto prihodku se je iz 14,5 % leta 2005 povzpel na 24,25 % leta 2025. Omembe vreden je podatek, da je bil ta delež v letih 2020 in 2021 celo dobrih 32 %, kar je bila neposredna posledica pandemičnega zaprtja fizičnih prostorov. Strukturna sprememba v korist klasičnih iger na srečo torej ni le posledica pandemičnih okoliščin, temveč odraža globlji dolgoročni premik, ki je, kot bo razvidno iz naslednjega poglavja, v skladu z evropskimi in globalnimi trendi.
Pri primerjavi z letom 2019 (pred-pandemična referenčna točka) vsi segmenti dosegajo solidno okrevanje: celotno področje je pri indeksu 116, klasične igre na srečo pri 134, posebne igre na srečo pri 112, igralnice pri 114, igralni saloni pri 107. To je po eni strani pozitiven signal, a ga je treba interpretirati previdno: okrevanje glede na pred-pandemično raven še ne pomeni, da je panoga dosegla strukturni vrhunec ali da je na trajni razvojni poti navzgor.
3 Slovensko igralništvo v evropskem in globalnem kontekstu
Razumevanje sedmega obdobja slovenskega igralništva ni mogoče brez kontekstualizacije znotraj evropskih in globalnih razvojnih trendov. Primerjalna perspektiva razkriva, da se Slovenija sooča z nekaterimi enakimi strukturnimi izzivi kot večina evropskih jurisdikcij, hkrati pa obstajajo specifičnosti, ki so posledica partikularnosti slovenskega regulativnega okolja in trga.
3.0 Metodološka opomba k mednarodni primerjavi
Pri interpretaciji primerjalne analize med Slovenijo in izbranimi evropskimi jurisdikcijami je nujna naslednja metodološka pridržanost.
Nacionalni regulatorji in mednarodne analitične hiše pri evidentiranju podatkov o igrah na srečo ne sledijo enotnemu standardu. Razlike se pojavljajo na več ravneh hkrati.
Glede opredelitve bruto prihodka: nekateri viri navajajo GGR (Gross Gaming Revenue – vplačila minus izplačila), drugi GGY (Gross Gambling Yield, ki je britanski ekvivalent), tretji skupni promet ali davčno osnovo. Gre torej za pojme, ki niso medsebojno zamenljivi. Glede segmentacije trga: Velika Britanija loči med »remote« (spletnim) in »non-remote« (fizičnim) sektorjem, Italija ločuje po produktih (AWP, VLT, stave, spletna igralnica), Nemčija po regulativnih kategorijah zveznih dežel, Slovenija pa po tipih koncesij (klasične in posebne igre na srečo), pri čemer fizičnih vplačil klasičnih iger na srečo (loterijski listki, stave na prodajnih mestih) ne evidentira ločeno od spletnih. Glede pokritosti trga: EGBA pokriva EU-27 in Veliko Britanijo, ECA/Yield Sec EU-27 brez Velike Britanije, H2 Gambling Capital pa globalni regulirani in delno regulirani trg. Te pokritosti niso identične in jih ni mogoče neposredno seštevati.
Slovenska analiza v tem prispevku temelji izključno na konsolidiranih javno dostopnih podatkih Ministrstva za finance, ki ne evidentira podatkov o igrah na srečo, ki se izvajajo po spletu.
Navedeno pomeni, da neposredna številčna primerjava med Slovenijo in posameznimi evropskimi jurisdikcijami metodološko ni mogoča. Mednarodna primerjava v tem prispevku zato ne zasleduje kvantitativne ekvivalence, temveč kvalitativno sopostavitev razvojnih smeri in strukturnih vzorcev. Njen namen je pokazati, da trendi, ki jih beležimo v slovenskem igralništvu (krčenje fizičnega trga, rast digitalnih kanalov, fiskalna erozija) niso izolirani pojavi, temveč del širše evropske in globalne transformacije industrije. V tem smislu primerjava daje osnoven, a analitično utemeljen vpogled v dinamiko industrije, ne pa podlage za neposredno kvantitativno primerjavo med posameznimi trgi.
3.1 Rast evropskega trga in digitalni preobrat
Evropski trg iger na srečo naj bi v letu 2024 dosegel skupni bruto prihodek v višini 123,4 milijarde EUR, kar predstavlja 5-odstotno letno rast v primerjavi z letom 2023, izhaja iz poročila European Gambling Market – Key Figures 2025 Edition. Napoved za leto 2025 predvideva nadaljnjo rast na 127,7 milijarde EUR.[4]
Temeljni strukturni premik, ki ga zaznavamo v Evropi, je digitalizacija: za leto 2024 se predvideva, da bo spletno igranje doseglo 39 % celotnega evropskega trga (v primerjavi z 37 % v letu 2023), pri čemer se ocenjuje, da bo od teh 39% spletnega deleža 58 % spletnih prihodkov ustvarjenih iz mobilnih naprav, 42% pa iz namiznih računalnikov. Po napovedih naj bi do leta 2029 spletno igranje doseglo 45 % evropskega trga (od tega 67% prek mobilnih naprav).[5] To pomeni, da bo razmerje med fizičnim in spletnim igranjem v dobrih petih letih skoraj izenačeno. Za primerjavo s slovenskim prostorom: če upoštevamo samo podatke Športne loterije d.d., delež spletne prodaje v letu 2024 predstavlja 62,4-odstotni delež, od tega 88% preko mobilnih telefonov.[6] Za Loterijo Slovenije d.d. pa se prodaja prek digitalnih prodajnih poti povečuje (glede na leto 2024 za 32%) in v letu 2025 predstavlja 26,7-odstotni delež.[7]
Znotraj spletnih produktov prednjačijo casino igre z 45-odstotnim deležem spletnih prihodkov v letu 2024, sledijo jim športne stave z 29 % in loterija z 15 %. Nasprotno pa je loterija največji segment celovitega evropskega trga (fizični in spletni skupaj) s prihodkom 38 milijard EUR. [8]
3.2 Krčenje fizičnega trga: evropski vzorec
Kljub temu, da fizični trg v absolutnih vrednostih rahlo raste (v Evropi s 74,5 na 75,5 milijarde EUR med letoma 2023 in 2024), se njegov delež v skupnem trgu konsistentno zmanjšuje: s 63 % v letu 2023 na 61 % v letu 2024.[9] Ta trend očitno ni specifika slovenskega trga, temveč evropski vzorec. Izkušnje posameznih nacionalnih jurisdikcij to potrjujejo, kar pojasnimo z nekaj primeri v nadaljevanju.
Nizozemska izkušnja je v tem pogledu poučna. Agencija KSA je v letu 2024 zabeležila, da se je skupno število fizičnih igralnih salonov zmanjšalo s 217 na 196, skupno število igralnih avtomatov pa iz 24.692 na 20.997. Holland Casino je poleg tega začasno ali trajno zaprl nekatere lokacije. Regulatorne oblasti pojav razlagajo z vplivom strožjih ukrepov odgovornega igranja, vpeljanih oktobra 2024, ni pa mogoče izključiti strukturnega premika k spletnim kanalom.[10]
V fiskalnem letu april 2023 – marec 2024 je bilo v Veliki Britaniji skupaj 8.329 fizičnih prostorov za igre na srečo, to je 17,8-odstotno zmanjšanje glede na zadnje pred-pandemično obdobje (april 2019 – marec 2020). Število stavnic je znašalo 5.931, kar je 22,8-odstotno zmanjšanje glede na pred-pandemično raven. Skupni GGY fizičnih sektorjev (arkade, stavnice, bingo, casino) je dosegel 4,6 milijarde GBP, medtem ko je spletni sektor (Remote Casino, Betting and Bingo) dosegel 6,9 milijarde GBP, torej je spletni sektor z 20,3-odstotno rastjo glede na pred-pandemično raven fizičnega daleč prehitel. Razmerje je zgovorno: spletni sektor (6,9 mrd GBP) je že precej večji od celotnega fizičnega sektorja (4,6 mrd GBP).[11]
Za Nemčijo uradni podatki kažejo, da je regulirani nemški sektor v letu 2023 ustvaril skupni GGR 13,7 milijarde EUR, od tega 3 milijarde EUR prek spleta in 10,7 milijarde EUR prek fizičnih lokacij[12] in se je v letu 2024 povečal za 5%[13]. Kljub temu davčni prihodki od “virtualnih slotov” upadajo, kar se ujema z rastjo nelegalnih spletnih strani.[14] Analitična hiša H2 Gambling Capital ocenjuje, da je v letu 2024 le 40 % nemškega trga iger na srečo prihajalo iz zakonitega sektorja, do leta 2025 pa naj bi ta delež padel na 36 %. To pomeni, da se fizični sektor sooča z dvojno erozijo: (1) upadom obiska in (2) odtokom k nelicenciranim spletnim operaterjem. Hessensko davčno sodišče je v odločbi iz leta 2024 ugotovilo, da davki in omejitve zakonite operaterje delajo nekonkurenčne v primerjavi z offshore operaterji, ki se vsem tem stroškom izognejo.[15]
Italija, ki razpolaga z največjim evropskim trgom iger na srečo in natančnimi podatki regulatorja ADM, nazorno ponazarja ključne premike v panogi. Med letoma 2019 in 2024 so spletne kategorije (casino igre, igre s kartami in športne stave) skupaj ustvarile 95 % vse spletne rasti, pri čemer so casino igre prispevale dobro polovico. Po kratkotrajni upočasnitvi leta 2022 je spletni segment znova pridobil zagon, z dvoštevilčno rastjo v letih 2023 (+13%) in 2024 (+16%). Vzporedno so fizični avtomati (AWP in VLT) izgubili skoraj tretjino prihodkov v primerjavi z letom 2019, kar kaže na strukturni premik potrošnikov k digitalnim kanalom.[16] Italijanski trg iger na srečo kaže jasno razvojno smer: spletni segment je leta 2024 ustvaril okoli 5 milijard EUR prihodkov in pokriva približno četrtino celotnega trga, medtem ko fizične lokacije kljub še vedno prevladujoči vrednosti okoli 16,5 milijarde EUR beležijo strukturno upadanje. Razmerje med kanaloma se tako postopoma, a vztrajno premika v korist digitalnega igranja.[17]
Slovenija s svojimi indeksi, vezanimi na število obiskovalcev (52 % ravni iz leta 2008) in zmanjšanjem števila avtomatov (71 % ravni iz leta 2009) torej ni izjema, temveč del širšega evropskega vzorca krčenja fizičnega igralnega trga. Razlika je v tem, da Slovenija tega procesa ne kompenzira z ustrezno rastjo urejenega spletnega kanala, kot je to opazno v Severni Evropi – Skandinavija (Švedska, Finska, Danska) dosega stopnjo spletne penetracije nad 68 %[18], medtem ko Slovenija podatkov o tem segmentu niti ne objavlja v konsolidirani obliki.
3.3 Nezakonito spletno igranje kot sistemski izziv za regulirane operaterje
Eden od ključnih kontekstualnih dejavnikov sedmega razvojnega obdobja je ekspanzija nezakonitega spletnega igranja na celotnem evropskem prostoru. Po naročilu European Casino Association (ECA) je platforma Yield Sec izvedla doslej najpopolnejšo analizo spletnega trga iger na srečo v EU: v letu 2024 so nelicencirani operaterji zavzeli kar 71 % spletnega trga EU, z bruto prihodkom 80,6 milijarde EUR, kar je več kot dvakrat toliko kot 33,6 milijarde EUR reguliranega trga. Skupni spletni trg EU je tako dosegel ocenjenih 114,3 milijarde EUR.[19]
Posledice za javne finance so znatne: EU vlade so po ocenah v letu 2024 izgubile 20 milijard EUR davčnih prihodkov[20]. 92 % vse spletne vsebine iger na srečo, s katero so bili evropski potrošniki izpostavljeni, je izhajalo iz nelicenciranih operaterjev; v letu 2024 je nelegalne platforme uporabljalo skupaj 81 milijonov Evropejcev, skoraj vsak peti odrasli v EU.[21]
Za Slovenijo ta kontekst pomeni dvojno tveganje. Prvič, nezakoniti spletni operaterji odvajajo del potencialnih prihodkov od morebitnega spletnega igranja, ki se ne odraža v uradnih statistikah. Drugič, odsotnost konsolidirane evidence o slovenskem spletnem trgu onemogoča oceno obsega tega pojava v domačem okolju.
3.4 Globalni kontekst: Slovenija kot majhen, ranljiv trg
V globalnem merilu je industrija iger na srečo v letu 2023 ustvarila okrog 536 milijard USD skupnih bruto prihodkov (fizični in spletni kanal skupaj), pri čemer je spletni kanal prispeval okrog 132 milijard USD oz. 24,6 % skupnega trga. Za leto 2024 je bila napovedana 7-odstotna rast.[22]
Globalni spletni trg iger na srečo je bil v letu 2024 vreden okrog 95,5 milijarde USD in raste s stopnjo CAGR okrog 10,5 %, z napovedano vrednostjo 257 milijard USD do leta 2034.[23] Evropa kljub globalni tekmi ostaja vodilna regija z okrog 41-odstotnim deležem globalnega spletnega trga.[24]
V tem globalnem okviru je Slovenija izrazito majhen trg. Skupni bruto prihodek slovenskega igralništva v višini okrog 136 milijonov EUR[25] je neprimerljivo manjši od npr. italijanskega trga z 21 milijardami EUR ali britanskega z okrog 20 milijardami EUR[26]. Slovenija nima ekonomije obsega, ki bi omogočala enake strateške pozicije kot veliki trgi, kar pomeni, da je njena ranljivost v primeru napačnih regulativnih odločitev proporcionalno večja.
4 Obisk, število igralnih avtomatov in davki: strukturni kazalniki krčenja fizičnega trga
4.1 Dramatičen upad števila obiskov
Obisk igralnic in igralnih salonov je bil leta 2008 na zgodovinskem vrhuncu: skupaj so beležili 5,13 milijona obiskov (igralnice 2,384 mio, igralni saloni 2,745 mio). V letu 2025 je skupni obisk padel na zgolj 52 % te ravni. Povedneje: vsak drugi obiskovalec iz leta 2008 danes ne pride več. Posamično gledano so igralnice pri 55 % in igralni saloni pri 49 % zgodovinskega vrha.[27]
Trend dolgotrajnega upadanja obiska je bil opazen že pred pandemijo: od leta 2008 do 2019 je obisk fizičnih lokacij postopoma padal. Pandemija je ta proces le dramatično pospešila. Sedmo obdobje se torej odvija v kontekstu trajne erozije fizičnega igralnega trga, kar je v nasprotju s fiskalnimi kazalniki okrevanja. To paradoksalno razmerje – okrevanje prihodkov ob hkratnem upadu obiskov – domnevamo, da je delno razložljivo z višjo porabo na obisk in s povečanimi digitalnimi prihodki v okviru obstoječih koncesij.
4.2 Konsolidacija zmogljivosti in redukcija igralnih avtomatov
Število igralnih avtomatov je doseglo vrhunec leta 2009 s skupaj 8.917 enotami (igralnice 4.066, igralni saloni 4.851). Do leta 2025 se je število zmanjšalo na 6.373 enot, kar predstavlja 71 % ravni iz leta 2009 (igralnice 72 %, igralni saloni 71 %). Zmanjšanje za skoraj tretjino naprav v obeh segmentih je konsistentno.
Sklepamo, da gre za ekonomsko racionalizacijo zmogljivosti glede na dejansko povpraševanje. Koncesionarji so se prilagodili upadajočemu obisku z redukcijo ponudbe. To je sicer povsem razumljiva poslovna odločitev, a hkrati nedvoumen signal krčenja fizičnega trga posebnih iger na srečo v Sloveniji. Paralelni pojav zmanjševanja fizičnih kapacitet, na primer na Nizozemskem (padec s 24.692 na 20.997 igralnih avtomatov v enem letu) nakazuje, da gre lahko za sistemsko, ne le lokalno dinamiko.[28]
4.3 Fiskalni učinek za državni proračun
Skupne dajatve od iger na srečo v letu 2025 dosegajo 91 % ravni iz leta 2008, ko so bile dajatve na zgodovinskem vrhu. Toda razlike med segmenti so bistvene: dajatve od klasičnih iger na srečo presegajo rekord iz leta 2008 z indeksom 110 (v absolutnih vrednostih: 37,5 mio EUR v 2025 nasproti 34 mio EUR v 2008), medtem ko posebne igre na srečo ostajajo pri 85 % nekdanje ravni (98,4 mio EUR v 2025 nasproti 115,4 mio EUR v 2008). To pomeni, da državni proračun v nominalnih vrednostih od fizičnih igralnic in igralnih salonov pobira bistveno manj kot pred sedemnajstimi leti.
Evropska primerjava fiskalnega učinka nezakonitega igranja je posebej zaskrbljujoča: po oceni ECA/Yield Sec so vlade EU v letu 2024 izgubile 20 milijard EUR davčnih prihodkov, ker je 71 % spletnega trga odteklo k nelicenciranim operaterjem. Čeprav za Slovenijo natančnih ocen tega učinka ni, je logično sklepati, da strukturna erozija davčnih prihodkov od posebnih iger na srečo ni posledica zgolj nižjega obiska, temveč delno tudi substitucije k nereguliranim spletnim kanalom.
5 Strukturna razlaga sedmega obdobja: heterogena transformacija
Na osnovi predstavljenih podatkov je mogoče oblikovati sklep, ki ga ocenjujemo kot eno temeljnih ugotovitev sedmega razvojnega obdobja: slovensko igralništvo ne doživlja enotnega okrevanja, temveč nakazuje heterogeno transformacijo, ki se širše v svetu že dogaja in pri kateri različni segmenti sledijo različnim razvojnim logikam.
Klasične igre na srečo – to so loterije, športne stave, srečelovi in podobne igre po Zakonu o igrah na srečo (ZIS, Uradni list RS, št. 14/11 in nasl.) – beležijo trajno in konsistentno rast. Vzrokov za to je po vsej verjetnosti več: strukturni premik potrošniških preferenc v smeri priročnih digitalnih iger (spletne stave, mobilne aplikacije), demografske spremembe, pandemično prilagajanje navad.
Posebne igre na srečo, in znotraj tega zlasti igralnice, pa pišejo drugačno zgodbo. Kljub post-pandemičnemu okrevanju bruto prihodka ostajajo daleč pod zgodovinskimi dosežki in, kar je morda še pomenljivejše, daleč pod ravnjo iz leta 2005. To je sistemski problem, ki prekaša posamezne poslovne cikle in ki ga ni mogoče pojasniti zgolj z demografskimi ali konjunkturnimi dejavniki. Skladnost tega trenda s tistim, kar beležimo drugod v Evropi, nakazuje, da gre za globalni pojav transformacije industrije, ne zgolj za lokalno pomanjkanje.[29]
V disertaciji smo ugotovili, da je ključen vzrok za strukturno nekonkurenčnost slovenskega igralništva na mednarodni ravni odsotnost celovite nacionalne strategije, ki bi usklajevala interese vseh akterjev. Sedmo obdobje te ugotovitve ne ovrže, temveč jo potrjuje z empiričnimi podatki: brez strateške preobrazbe fizični trg posebnih iger na srečo ni na razvojni poti, temveč na poti postopnega krčenja.
Manifesto ECA za mandat EU 2024–2029 k temu dodaja, da je za preobrat potrebno aktivno javnopolitično delovanje, ki sloni na treh stebrih: podpori, zaščiti in promociji urejenega sektorja.[30]
6 Analitična vrzel: podatki o spletnih igrah na srečo v Sloveniji
Pri interpretaciji podatkov velja posebej izpostaviti sistemsko analitično vrzel: podatki o igrah na srečo, ki se odvijajo prek spleta in drugih telekomunikacijskih sredstev, niso javno dostopni v konsolidirani obliki. Slovenska zakonodaja sicer ne obravnava spletnih iger kot posebne kategorije – gre zgolj za način prirejanja določenih iger na srečo (ZIS, čl. 5) – a to ne zmanjšuje analitičnega pomena te vrzeli.
Mednarodna primerjava to vrzel posebej izpostavlja. Medtem ko EGBA objavlja podrobne podatke o spletnem deležu po državah, na primer stopnja spletne penetracije v Španiji je 14,2 %, v Skandinaviji nad 68 %[31], za Slovenijo takšnih podatkov ni na voljo niti pri nacionalnih organih niti pri mednarodnih institucijah. Finančna uprava RS je v letu 2024 opravila 503 nadzornih inšpekcij s področja iger na srečo, pri čemer je ugotovila 188 nepravilnosti.[32] To kaže na aktivno nadzorno funkcijo, ne pa na obstoj sistemske evidence o spletnem trgu.
Prav tako bi vključitev regionalne komponente v javno dostopne podatke o igrah na srečo predstavljala pomembno dopolnitev obstoječega sistema poročanja. Uvedba takšne analize bi omogočila bolj natančno spremljanje teritorialnih posebnosti in razvojnih trendov, kar bi pomenilo trdnejšo podlago za oblikovanje prilagojenih politik. To ostaja odprta sistemska zahteva.
7 Ekonomska in t. i. “igralniška” diplomacija: sistemska vrzel sedmega obdobja
Ekonomska diplomacija, kot sklop instrumentov, s katerimi države in njihovi akterji uveljavljajo ekonomske interese v mednarodnem okolju ter ustvarjajo pogoje za mednarodno konkurenčnost domačih panog, v primeru slovenskega igralništva ostaja sistematično neizkoriščena priložnost.[33] Sedmo razvojno obdobje tega stanja ni spremenilo; nasprotno, strukturna transformacija panoge, ki jo dokumentiramo v predhodnih poglavjih, ga je le bolj razgalila.
V disertaciji je prikazan konceptualni okvir, ki razlikuje med štirimi ravnmi diplomacije, relevantnimi za igralniško industrijo: ekonomsko (državna, sistemska), gospodarsko (operativna, usmerjena v posle in naložbe), poslovno (upravljanje odnosa podjetja do regulativnega okolja) in podjetniško (mednarodno delovanje podjetij kot diplomatskih akterjev.[34] Ugotovitev disertacije je bila, da Slovenija na ravni ekonomske in gospodarske diplomacije ne deluje konsistentno in načrtno. Empirični pregled mednarodne angažiranosti slovenskih operaterjev, opravljen za potrebe tega prispevka (junij 2026), to ugotovitev potrjuje in to z enim pomembnim poudarkom: na ravni podjetniške diplomacije je slika precej bolj spodbudna, kot je bilo mogoče ugotoviti leta 2023.
7.1 Podjetniška diplomacija: prisotna, a brez državne nadgradnje
HIT d.d. Nova Gorica je aktiven član European Casino Association (ECA). V novembru 2024 je gostil ECA Casino Industry Forum v Novi Gorici, ki je ekskluzivni zbor vodilnih predstavnikov evropske igralniške industrije.[35] Junija 2026 je HIT v Baden-Badnu prevzel organizacijo European Dealer Championship 2027, ki bo potekal v Novi Gorici in velja za prestižnejše tekmovanje krupjejev v Evropi ter je organizirano s strani ECA.[36]
Loterija Slovenije d.d. je v mandatnem obdobju 2023–2025 zasedla položaj predsednice European Lotteries (EL), združenja z 39 državami in 70 člani. Ponovna izvolitev na položaj predsednice se je zgodila leta 2025, kar »potrjuje ne le dosedanje dobro delo in zaupanje v skupno družbeno vizijo loterij na evropski ravni, temveč je tudi pomembno priznanje ugledu Loterije Slovenije v mednarodni loterijski skupnosti«.[37] V tej vlogi je Loterija Slovenije vodila oblikovanje strategije EL 2023–2025. Ocenjujemo, da ta angažiranost po obsegu in vplivu presega klasično podjetniško diplomacijo in se mestoma dotika tega, kar bi v disertacijskem okviru imenovali panožna gospodarska diplomacija, le da jo vodi podjetje, ne država.
Športna Loterija d.d. je aktivna članica treh mednarodnih organizacij: The European Lotteries (EL)[38] in World Lottery Association (WLA)[39] in United Lotteries for Integrity in Sport (ULIS)[40]. Slednje združenje je globalni mehanizem za varovanje integritete športnih stav. Gre za funkcionalno, tehnično-integritetno angažiranost, ne pa strateško politično-vplivno diplomacijo.
Za družbo Casino Portorož d.d.[41] v javno dostopnih virih ni zaslediti sistematične mednarodne organizacijske angažiranosti.
7.2 Panožna združenja: nominalna prisotnost brez vidne sistemske vloge
Na ravni panožnega združevanja v Sloveniji deluje Združenje igralništva v okviru Turistično-gostinske zbornice Slovenije (TGZS). Med deklariranimi nalogami združenja so sodelovanje pri pripravi sprememb zakona o igrah na srečo, zakona o davkih od iger na srečo ter zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Kljub temu spletna stran združenja do danes vsebuje opombo iz leta 2019: »Pričakujemo ponovno konstituiranje odbora v letu 2019, saj se je izkazala velika potreba po ponovni oživitvi in vzpostavitvi tega odbora.«[42] Dejstvo, da ta opomba sedem let po nastanku ostaja nespremenjena, je empirični kazalnik, da združenje v tem obdobju ni delovalo vidno in sistematično. V javno dostopnih virih ni zaslediti objavljenih stališč združenja, javnih posvetov, v katerih bi sodelovalo, ali dokumentov, ki bi izkazovali njegovo aktivno vlogo pri oblikovanju zakonodajnih predlogov.
Primerjava z evropskim kontekstom to vrzel nazorno pokaže. ECA z 29 člani iz 22 držav objavlja strateške manifeste, lobira pri Evropski komisiji in organizira forume na ravni odločevalcev (ECA, 2024). EGBA vzporedno deluje kot urejen glas za harmonizacijo spletne regulacije. Slovenija na tej ravni nima primerljivega mehanizma, ki bi panožne interese artikuliral navzgor do zakonodajalca ali navzven v evropski prostor.
7.3 Odsotnost državne nadgradnje kot sistemska slabost
Opisana podjetniška diplomacija – HIT kot gostitelj ECA Casino Industry Foruma in prihodnjega European Dealer Championship 2027, Loterija Slovenije kot predsednica European Lotteries – poteka v institucionalni praznini. Državni mehanizmi ekonomske in gospodarske diplomacije teh dejstev ne prepoznavajo, ne koordinirajo in ne izkoriščajo.
Strukturni razkorak med tem, kar podjetja dejansko dosegajo na mednarodni ravni, in tem, kar država pri tem počne, ali ne počne, ni nov. Ponazorjen je z modelom »trenutnih interakcij« (glej sliko 1), ki kaže, da usklajevanje med Ministrstvom za finance, Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, Finančno upravo in koncesionarji poteka ad hoc in parcialno. Usklajevalni mehanizem, ki bi na sistemski ravni združeval regulatorno, razvojno in zunanje-ekonomsko dimenzijo, ne obstaja. Sedmo razvojno obdobje tega stanja ni spremenilo. Empirični pregled angažiranosti v juniju 2026 potrjuje, da se model ad hoc koordinacije ni bistveno spremenil.
Slika 1: Trenutne interakcije odnosov med slovenskimi akterji/elementi pri (ne)ustvarjanju notranje politike igralništva
Vir: Komljenović, 2023.
Razsežnost tega razkoraka postane bolj razvidna, ko ga postavimo ob bok regulatornemu in fiskalnem kontekstu sedmega obdobja. Fizični trg posebnih iger na srečo se strukturno krči: obisk je pri 52 % ravni iz leta 2008, dajatve od posebnih iger na srečo pri 85 % ravni iz istega leta. Hkrati so nelicencirani spletni operaterji po oceni ECA/Yield Sec v letu 2024 v EU zavzeli kar 71 % spletnega trga, kar vladam EU skupaj prinaša letno izgubo 20 milijard EUR davčnih prihodkov. Slovenija brez konsolidirane evidence o svojem spletnem trgu niti ne more oceniti, kolikšen del tega odteka na njenem območju.
V tem kontekstu pasivna državna pozicija ni nevtralna. Vsaka nerešena koordinacijska vrzel ima svojo ceno, in ta cena se meri v odtekajočih davčnih prihodkih, v zamujenih promocijskih priložnostih in v neizkoriščenem mednarodnem vplivu, ki so si ga podjetja sama priborila. Ko Loterija Slovenije predseduje 70 evropskim loterijam, to ni samo korporativni uspeh, je priložnost za oblikovanje regulativnih standardov, ki neposredno zadevajo slovensko zakonodajo. Ko HIT gosti ECA Casino Industry Forum, to ni samo marketinška priložnost za Novo Gorico; je vstopnica v mrežo odločevalcev, ki sooblikuje prihodnost fizičnih igralnic v Evropi. Brez državne nadgradnje obe priložnosti ostajata pod okriljem posameznih podjetij in se ne prevedeta v sistemski vpliv.
Primerjava z evropskim kontekstom to šibkost dodatno izpostavi. ECA z 29 člani iz 22 držav deluje kot urejen glas evropske igralniške industrije nasproti Evropski komisiji in državnim zakonodajalcem ter objavlja strateške manifeste z jasnimi zahtevami za mandat 2024–2029 (podporo, zaščito in promocijo urejenega sektorja). EGBA vzporedno lobira za harmonizacijo spletne regulacije in za ukrepe zoper nelicencirane operaterje. Slovenija v tem prostoru nima primerljivega mehanizma, ki bi panožne interese artikuliral navzgor do zakonodajalca ali navzven v evropski regulativni prostor. Kar se tiče panožnega združevanja na domači ravni, spletna stran Združenja igralništva pri TGZS do danes nosi nespremenjeno opombo iz leta 2019 o »pričakovanem ponovnem konstituiranju odbora«, kar samo po sebi pove dovolj.
Okrepljen model slovenskega igralništva bi moral sloneti na treh diplomatsko-razvojnih stebrih: (1) vzpostavitvi stalnega medresorskega usklajevanja med Ministrstvom za finance, Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve, (2) formalizaciji in vsebinski okrepitvi prisotnosti v ECA in EGBA, kjer so slovenska podjetja sicer prisotna, a brez vidne državne koordinacije ter (3) sistematičnem vključevanju slovenskega igralništva v turistično-gospodarska pogajanja s sosednjimi državami, zlasti z Italijo, Avstrijo in Hrvaško, kjer mednarodna konkurenca neposredno vpliva na slovensko potrošniško zaledje. Brez teh treh stebrov ostaja podjetniška diplomacija, ki je sicer vidna in uspešna, drevo brez korenin v državnem sistemu.
8 Sklepne misli in priporočila za nadaljnje raziskovanje
Sedmo obdobje slovenskega igralništva, ki se je vzpostavilo po letu 2020, ni preprosto poglavje o okrevanju po pandemiji. Je obdobje heterogene transformacije, ki razgalja dolgotrajne strukturne slabosti in obenem odpira prostor za premislek o prihodnosti panoge. Zbrani in analizirani podatki za obdobje 2023–2025, umeščeni v evropski in globalni kontekst, dopuščajo naslednje sintezne ugotovitve:
(1) Klasične igre na srečo so edini segment, ki je presegel zgodovinski maksimum in kaže trajno strukturno rast. Ta trend je skladen z evropskim vzorcem rasti loterije in spletnih stav ter odraža globalni premik k dostopnemu, digitalnemu igranju.
(2) Posebne igre na srečo in zlasti fizične igralnice so v strukturnem upadu. Upad obiska (52 % ravni iz leta 2008), krčenje zmogljivosti (71 % števila avtomatov iz leta 2009) in fiskalna erozija (85 % dajatev glede na leto 2008) so medsebojno konsistentni in usklajeni z evropskim vzorcem zmanjševanja tržnega deleža fizičnega igranja.
(3) Nelegalni spletni operaterji so v Evropi leta 2024 zajeli 71 % spletnega trga, s fiskalnimi izgubami za EU vlade v višini 20 milijard EUR. Slovenija nima konsolidiranih podatkov o obsegu tega pojava na domačem trgu, kar je eno od ključnih analitičnih pomanjkljivosti sedmega obdobja.
(4) Celotno področje ostaja pod zgodovinskim vrhom (indeks 90 v letu 2025), kar ni sprejemljivo za panogo, ki bi morala biti eden od stebrov slovenskega turizma in gospodarstva.
(5) Odsotnost celovite nacionalne strategije za razvoj slovenskega igralništva ostaja aktualna in se v sedmem obdobju kaže kot ključna ovira za razvoj panoge.
Za prihodnje akademsko in politično-analitično delo identificiramo naslednja področja, ki bi bila vredna sistematične obravnave:
(1) Vzpostavitev konsolidirane evidence o spletnih igrah na srečo v Sloveniji in primerjava s trendi v EU; ta vrzel je danes morda največja ovira za kakovostno analizo.
(2) Regionalna analiza slovenskega igralništva: razporeditev obiskanosti, prihodkov in davkov po statističnih regijah, s posebnim poudarkom na obmejnih območjih, kjer ima mednarodna konkurenca neposreden vpliv.
(3) Primerjalna analiza regulativnih okvirov in davčnih obremenitev v izbranih evropskih državah (zlasti sosednjih – Avstrija, Hrvaška, Italija) z namenom ugotovitve, ali je slovensko igralništvo regulatorno nad- ali podoptimalno umerjeno.
(4) Analiza ekonomsko-diplomatskih mehanizmov, ki jih Slovenija dejansko uporablja (ali ne) pri promociji in internacionalizaciji svojih igralniških operaterjev na tujih trgih, s primerjavo z aktivnejšimi jurisdikcijami.
(5) Ocena obsega in učinkov nelegalnega spletnega igranja v slovenskem prostoru ter primerjava z evropskimi podatki ECA/Yield Sec.
(6) Daljša analiza sedmega oz. osmega obdobja, ki se bo verjetno vzpostavilo do konca tega desetletja. Vprašanje, ali ga bodo opredeljevali digitalizacija, regulativna reforma ali nov demografski preobrat, ostaja odprto.
(1) Komljenović, A. (2023). Slovenski model igralništva v mednarodnem kontekstu: predlog sprememb (doktorska disertacija). Kranj: Fakulteta za državne in evropske študije.
(2) Komljenović, A. (2025). Slovensko igralništvo – analitični pregledi. Lastno delo na podlagi podatkov Ministrstva za finance RS. https://komljenovic.si/blog/igre-na-sreco/
(3) Komljenović, A. (2026). Slovensko igralništvo – analitični pregledi. Lastno delo na podlagi podatkov Ministrstva za finance RS. https://komljenovic.si/blog/igre-na-sreco/
9.2 Slovenski uradni in primarni viri
(4) Finančna uprava Republike Slovenije / Ministrstvo za finance RS. (2020, 2020, 2023, 2025, 2025, 2026). Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji v obdobjih 2005–2016, 2012–2018, 2012–2020, 2013–2023, 2014–2024, 2015–2025. Dostopano: 3. 1. 2020; 18. 9. 2020; 25. 8. 2023; 3. 2. 2025; 15. 5. 2025; 10. 5. 2026. https://www.fu.gov.si/drugo/posebna_podrocja/igre_na_sreco/
(5) Loterija Slovenije d.d. (2025). Letno poročilo 2025 (str. 40). Ljubljana: Loterija Slovenije. https://www.loterija.si/files/loterija/za-delnicarje/skupscina/letno-porocilo-2025-koncno.pdf
(6) Loterija Slovenije d.d. (b. l.). Sporočilo za medije: Na čelu združenja evropskih loterij ponovno Romana Girandon (18. 9. 2025). Ljubljana: Loterija Slovenije. https://www.loterija.si/files/za-medije/dokumenti/na-celu-zdruzenja-evropskih-loterij-ponovno-romana-girandon-180925.pdf
(7) Športna Loterija d.d. (2024). Letno poročilo 2024 (str. 23). Ljubljana: Športna Loterija. https://www.sportna-loterija.si/wp-content/uploads/2026/03/sl-letno-porocilo-2024.pdf
(8) Turistično-gostinska zbornica Slovenije (TGZS). (b. l.). Združenje igralništva. Dostopano junij 2026. https://tgzs.si/zdruzenje-igralnistva/
9.3 Mednarodne organizacije in združenja
(9) European Casino Association (ECA). (2024). ECA Casino Industry Forum 2024 – Highlights: AI, Regulation and the Evolution of Land-Based Casinos. https://www.europeancasinoassociation.org/news/press-releases/eca-forum-2024-highlights-ai-regulation-and-the-evolution-of-land-based-casinos
(10) European Casino Association (ECA). (2024). ECA Manifesto 2024–2029: Support, Protect, Promote. Brussels: ECA. https://www.europeancasinoassociation.org/advocacy/manifesto
(11) European Casino Association (ECA). (2024). Double celebration as ECA names Nova Gorica as stage for its Casino Industry Forum 2024. https://www.europeancasinoassociation.org/news/press-releases/double-celebration-as-eca-names-nova-gorica-as-stage-for-its-casino-industry-forum-2024
(12) European Casino Association (ECA) / Yield Sec. (2025). Illegal Gambling in the EU: EU 27 Europe – Online Gambling Marketplace 2024. Brussels: ECA. https://www.europeancasinoassociation.org/news/press-releases/the-european-casino-association-releases-a-yield-sec-report-on-illegal-online-gambling-uncovering-annual-loss-of-eur20-billion-of-eu-tax-money
(13) European Gaming and Betting Association (EGBA) / H2 Gambling Capital. (2025).
(14) European Gambling Market – Key Figures 2025 Edition. Brussels: EGBA. https://www.egba.eu/uploads/2025/04/250325-EGBA-European-Gambling-Market-Key-Figures-2025-Edition.pdf
(15) The European Lotteries (EL). (2024). Annual Report 2023. Brussels: EL. https://www.european-lotteries.org/system/files/2024-09/EL%20Annual%20Report%202023_FINAL%20(1).pdf
(16) The European Lotteries (EL). (2026). Regular Members. Dostopano junij 2026. https://www.european-lotteries.org/members/regular-members
(17) International Comparative Legal Guides (ICLG). (2025). Gambling Laws and Regulations – Slovenia. https://iclg.com/practice-areas/gambling-laws-and-regulations/slovenia
(18) United Lotteries for Integrity in Sport (ULIS). (b. l.). Our Members. Dostopano 2026. https://ulis.org/network/our-members
(19) World Lottery Association (WLA). (2026). Lottery Members. Dostopano junij 2026. https://world-lotteries.org/stakeholders/membership/lottery-members?q=loterija
(20) Yield Sec. (2025). Illegal Gambling in the EU 2024 (PR Version, 19. 11. 2025, str. 8). Objavljeno v okviru ECA/Yield Sec poročila. https://www.europeancasinoassociation.org/images/News-content/20251120-Yield-Sec/GYS_YS_Illegal_Gambling_in_the_EU_2024_PR_VERSION_11.19.2025.pdf
9.4 Tržno-analitične hiše in strokovni mediji
(21) Casino Guardian. (2025, 1. december). Germany’s online gambling sector faces soaring black market activity. https://www.casinoguardian.co.uk/2025/12/01/germanys-online-gambling-sector-faces-soaring-black-market-activitygermanys-online-gambling-sector-faces-soaring-black-market-activity/
(22) Casino International. (2026, 11. junij). Hit Group to host the European Dealer Championship 2027 in Nova Gorica. https://casinointernational-online.com/hit-group-to-host-the-european-dealer-championship-2027-in-nova-gorica/
(23) Gambling Commission (UK). (2025). Industry Statistics – July 2025 (Correction, Official Statistics). https://www.gamblingcommission.gov.uk/statistics-and-research/publication/industry-statistics-july-2025-correction-official-statistics
(24) Gambling News / Velikov. (2025). Netherlands land-based casinos continue to struggle – KSA data shows. https://www.gamblingnews.com/news/netherlands-land-based-casinos-continue-to-struggle-ksa-data-shows/
(25) Global Market Insights. (2025). Online Gambling Market Size & Share, Growth Forecasts 2034. https://www.gminsights.com/industry-analysis/online-gambling-market
(26) Grand View Research. (2025). Online Gambling Market Size & Share Report, 2025–2030. https://www.grandviewresearch.com/industry-analysis/online-gambling-market
(27) H2 Gambling Capital. (2024). Global Gambling Industry Generates $536bn in 2023 with 7% Growth Expected in 2024. https://h2gc.com/news/general/global-gambling-industry-generates-536bn-in-2023-with-7-growth-expected-in-2024
(28) Public Gaming Research Institute (PGRI). (2024, december). Romana Girandon, EL President and CEO of Loterija Slovenije (intervju). https://www.publicgaming.com.publicgamingresearchinstitute.com/news-categories/lottery/13675-pgri-interviews-romana-girandon-el-president-and-ceo-of-loterija-slovenije
(29) Sigma World. (2025). Legal Gambling in Italy 2024 – CGIA/ASTRO Report. https://sigma.world/news/legal-gambling-italy-2024-cgia-astro-report/
(30) Yogonet International. (2023, 7. junij). EL members elect new Executive Committee for 2023–2025 period, appoint Romana Girandon as President. https://www.yogonet.com/international/news/2023/06/07/67434-el-members-elect-new-executive-committee-for-20232025-period-appoint-romana-girandon-as-president
(31) Yogonet International. (2025, 30. junij). Germany’s legal gambling market grows to 14.4 billion, but industry disputes regulator’s offshore estimates. https://www.yogonet.com/international/news/2025/06/30/109897-germanys-legal-gambling-market-grows-to-144-billion-but-industry-disputes-regulators-offshore-estimates
(32) Yogonet International. (2025, 7. julij). A deeper look at Italy’s gambling market in 2025. https://www.yogonet.com/international/news/2025/07/07/110657-a-deeper-look-at-italys-gambling-market-in-2025
Opomba: dostop do vseh spletnih virov je preverjen 21. 6. 2026
[1] Komljenović, 2023.
[2] Finančna uprava Republike Slovenije / Ministrstvo za finance RS. (2020, 2020, 2023, 2025, 2025, 2026).
[3] Komljenović, 2026, e-vir.
[4] EGBA, 2025, e-vir.
[5] EGBA, 2025, e-vir.
[6] Športna Loterija d.d., 2024, str. 23. e-vir.
[7] Loterija Slovenije d.d., 2025, str. 40, e-vir.
[8] EGBA, 2025, e-vir.
[9] EGBA, 2025, e-vir.
[10] Gambling News /Velikov, 2025, e-vir.
[11] Gambling Commission, 2025, e-vir.
[12] Casino Guardian, 2025, e-vir.
[13] Yogonet, 2025a, e-vir.
[14] Casino Guardian, 2025, e-vir.
[15] Casino Guardian, 2025, e-vir.
[16] Sigma World, 2025, e-vir.
[17] Yogonet, 2025b, e-vir.
[18] EGBA, 2025, e-vir.
[19] European Casino Association (ECA) / Yield Sec., 2025, e-vir.
[20] YIELD SEC, 2025, str. 8, e-vir.
[21] Yield Sec., 2025, str. 8, e-vir.
[22] H2 Gambling Capital, 2024, e-vir.
[23] Global Market Insights, 2025, e-vir.
[24] Grand View Research, 2025, e-vir.
[25] Komljenović, 2026, e-vir.
[26] European Gaming and Betting Association (EGBA) / H2 Gambling Capital, 2025, e-vir.
[27] Komljenović, 2025, e-vir.
[28] Gambling News /Velikov, 2025, e-vir.
[29] Komljenović, 2025; EGBA, 2025; ECA/Yield Sec, 2025, e-vir.
[30] European Casino Association (ECA), 2024b, e-vir.
[31] European Gaming and Betting Association (EGBA) / H2 Gambling Capital, e-vir.
[32] International Comparative Legal Guides (ICLG), 2025, e-vir.
[33] Komljenović, 2023, str. 79-95.
[34] Udovič v: Komljenović, 2023, str. 48.
[35] European Casino Association (ECA), 2024a, e-vir.
[36] Casino International, 2026, e-vir.
[37] Loterija Slovenije, 2025, Sporočilo za medije, e-vir.
[38] The European Lotteries, 2026, e-vir.
[39] World Lottery Association, 2026, e-vir.
[40] United Lotteries for Integrity in Sport (ULIS), e-vir.
[41] Upravlja igralnice Portorož, Lipica, Mons Ljubljana, igralni salon Emona in spletno platformo za igre na srečo casino.si.
[42] Turistično-gostinska zbornica Slovenije (TGZS), e-vir.
[1] O avtorju: Aljoša Komljenović je doktor znanosti na področju mednarodnih in diplomatskih študij. Več kot dve desetletji se profesionalno ukvarja z igralništvom, v zadnjih letih pa se med drugim posveča raziskovanju slovenskega igralništva v mednarodnih okvirjih in gospodarski diplomaciji. Email: aljosa.komljenovic@gmail.com.
[2] Komljenović, 2023.
[3] H2 Gambling Capital, 2024, e-vir.
[4] European Casino Association (ECA) / Yield Sec., 2025, e-vir.
[5] ZIS., 10. člen.
[6] ZIS., 53. člen.
[7] Igre na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih. ZIS, 3. a-člen.
[8] Vse vrste posebnih iger na srečo z izjemo stav. ZIS, 53. člen.
[9] ZIS, 53. člen.
