Kako kažejo trendi t.i. sedmega obdobja

slovenskega igralništva?

Smo lahko optimistični?

Aljoša Komljenović

Grafični prikaz valov razvoja slovenskega igralništva od leta 1964 do leta 2020 in naprej

 

Vir: Komljenović, 2023, str. 147.

Slovensko igralništvo od leta 2005 do leta 2025

Analiza prikazuje tri ključne primerjave: stanje glede na zgodovinski vrh, dolgoročno rast od 2005 ter okrevanje po pandemiji.

BRUTO PRIHODEK OD IGER NA SREČO

Primerjava z zgodovinskimi vrhunci (2025/najboljše leto 2005-2025)

Indeksi glede na najboljše doseženo leto:

• Celotno področje: 90
• • Klasične igre na srečo: 102
  • Posebne igre na srečo: 80
    • Igralnice: 76
    • Igralni saloni: 75

Dolgoročna primerjava (2025/2005)

Indeksi po segmentih:

• Celotno področje: 102
  • Klasične igre na srečo: 170 ✅ (najvišja rast)
  • Posebne igre na srečo: 90
    • Igralnice: 76 ❌ (največji zaostanek)
    • Igralni saloni: 135 ✅

Post-pandemično okrevanje (2025/2019)

Indeksi po segmentih:

• Celotno področje: 116

• • Klasične igre na srečo: 134 ✅ (najvišja rast)
  • Posebne igre na srečo: 112
    • Igralnice: 114
    • Igralni saloni: 107

OBISK, ŠTEVILO IGRALNIH AVTOMATOV IN DAVKI

Primerjava števila obiskov v letu 2025 z letom 2008, ko je Slovenija beležila največje število obiskov

Indeksi po segmentih:

• Igralnice in igralni saloni skupaj: 52

• • Igralnice: 55
  • Igralni saloni: 49

Primerjava števila igralnih avtomatov v letu 2025 z letom 2009, ko je bilo v Sloveniji največ igralnih avtomatov

Indeksi po segmentih:

• Igralnice in igralni saloni skupaj: 71

• • Igralnice: 72
  • Igralni saloni: 71

Dajatve od iger na srečo v letu 2025 v primerjavi z letom 2008, ko je bilo v Sloveniji največ obračunanih dajatev od iger na srečo

Indeksi po segmentih:

• Klasične in posebne igre na srečo: 91

• • Klasične igre na srečo: 110
  • Posebne igre na srečo: 85

 Ključne ugotovitve

• Heterogena slika slovenskega igralništva
• Klasične igre na srečo: edini segment, ki presega zgodovinske vrhove in kaže konstantno rast
• Igralnice: kljub okrevanju po pandemiji še vedno daleč pod zgodovinskimi dosežki
• Celotno področje se je stabilno okrepilo po pandemiji (+16%), vendar ostaja pod vrhuncem
• Z izjemo klasičnih iger na srečo smo še daleč od najboljših let igralništva
• V okviru posebnih iger na srečo igralnice beležijo nadaljnjo rast v primerjavi s predhodnim letom, medtem ko igralni saloni beležijo upad.
• Delež klasičnih iger na srečo v celotnem področju iger na srečo je iz 14,5% v letu 2005 narastel na 24% v letu 2024 in v letu 2025 še okrepil delež na 24,25%. Največji delež klasičnih iger na srečo v celotnem področju iger na srečo je bil v letih 2020 in 2021 (dobrih 32%), kar pa je posledica pandemije koronavirusa (zaprtje fizičnih igralnic in igralnih salonov).
• Dramatičen upad obiska fizičnih lokacij: obisk igralnic in igralnih salonov je v letu 2025 dosegel le 52% ravni iz leta 2008 – torej manj kot polovico nekdanjega prometa. Povedneje: vsak drugi obiskovalec iz leta 2008 danes ne pride več.
• Zmanjšanje števila igralnih avtomatov kot znak konsolidacije panoge: število igralnih avtomatov je leta 2025 doseglo 71% ravni iz leta 2009. Zmanjšanje za skoraj tretjino naprav v obeh segmentih (igralnice: 72, igralni saloni: 71) je konsistentno in ne zgolj posledica regulativnih omejitev – gre za racionalizacijo zmogljivosti glede na dejansko povpraševanje. Koncesionarji so se prilagodili upadajočemu obisku z redukcijo ponudbe, kar je sicer ekonomsko racionalno, a hkrati signal krčenja fizičnega trga posebnih iger na srečo v Sloveniji.
• Fiskalni učinek za državo je nesorazmerno bolj prizadet pri posebnih igrah na srečo: skupne dajatve od iger na srečo v letu 2025 dosegajo le 91% ravni iz leta 2008. Pri tem klasične igre na srečo presegajo nekdanji rekord (indeks 110), medtem ko posebne igre na srečo ostajajo pri 85%. To pomeni, da državni proračun v realnih vrednostih od fizičnih igralnic in salonov pobira bistveno manj kot pred sedemnajstimi leti.
• Podatki o igrah na srečo, ki se odvijajo preko spleta, niso javno dostopni v konsolidirani obliki , kar posledično predstavlja vrzel analiziranja, na ustrezen način pridobljeni rezultati pa bi lahko služili kakovostnejšim odločitvam za prihodnost, obenem pa bi lahko tudi nudili širši pogled in pregled na dejavnostjo iger na srečo v Sloveniji in primerjavo s svetovnimi trendi.
• Ocenjujemo, da bi vključitev regionalne komponente v javno dostopne podatke o igrah na srečo predstavljala pomembno dopolnitev obstoječega sistema poročanja. Uvedba takšne analize bi omogočila bolj natančno spremljanje teritorialnih posebnosti in razvojnih trendov, s čimer bi se ustvarila trdnejša podlaga za oblikovanje prilagojenih pristopov in ukrepov, ki bi učinkoviteje naslavljali specifične potrebe posameznih regij.

Viri in literatura:

Komljenović, A. (2023). Slovenski model igralništva v mednarodnem kontekstu: predlog sprememb (doktorska disertacija). Kranj: Fakulteta za državne in evropske študije.

Zakon o igrah na srečo (ZIS). Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo, 108/12, 11/14 – popr. in 40/14 – ZIN-B.

Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji v obdobju 2005–2016, Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji v obdobju 2012−2018, Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji v obdobju 2012−2020, Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji v obdobju 2013−2023, Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji v obdobju 2014−2024. Ministrstvo za finance Republike Slovenije. URL: https://www.fu.gov.si/drugo/posebna_podrocja/igre_na_sreco/, 3. 1. 2020, 18. 9. 2020, 25. 8. 2023, 3. 2. 2025, 15. 5. 2025 in 10. 5. 2026.

Pojasnila:

Klasične igre na srečo so po Zakonu o igrah na srečo številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, lota, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge podobne igre.

Posebne igre na srečo so »igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih panojih ali na igralnih avtomatih ter stave in druge podobne igre v skladu z mednarodnimi standardi.

Po slovenski zakonodaji spletne igre na srečo  niso ločena vrsta iger na srečo, temveč gre zgolj za način prirejanja določenih iger na srečo . Prirejanje določenih posebnih iger na srečo po internetu oz. drugih telekomunikacijskih sredstvih (spletne igre na srečo) prirejajo lahko le gospodarske družbe, ki imajo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah.  Spletnih iger na srečo ni dovoljeno prirejati družbam, ki imajo koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih.

Bruto prihodek od iger vključuje skupaj vplačila zmanjšana za izplačane dobitke, brez napitnin in vstopnin.

Javno dostopni  zbirni podatki za slovensko igralništvo oz. način prikaza le-teh je po našem mnenju premalo analitičen, saj iz podatkov ni razviden delež posebnih iger na srečo, niti delež vseh iger na srečo, ki se prirejajo po internetu oz. drugih telekomunikacijskih sredstvih (spletne igre na srečo). Prav tako ni razviden delež le-teh po vrsti koncesionarja (klasične igre na srečo oz. posebne igre na srečo). Naveden način predstavitve podatkov predstavlja pomanjkljivost in vrzel pri nadaljnjem analiziranju in primerjavi slovenskega igralništva na evropski in širše globalni ravni, predvsem če upoštevamo, da igre na srečo, ki se odvijajo po spletu oz. drugih telekomunikacijskih sredstvih, v zadnjem obdobju beležijo rast po obsegu kot tudi po deležu v celotnem področju iger na srečo.

PRILOGE:

Tabela 1 – Bruto prihodek od iger na srečo v Sloveniji za obdobje 2005 – 2025 (v mio EUR)

Vir: Lastno delo na podlagi podatkov iz Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji v obdobju 2005–2016; Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji v obdobju 2012−2018; Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji v obdobju 2012−2020; Zbirni podatki o igrah na srečo v obdobju 2013−2023, Zbirni podatki o igrah na srečo v obdobju 2014−2024, Zbirni podatki o igrah na srečo v obdobju 2015−2025, Ministrstvo za finance Republike Slovenije, e-vir.

Graf 1 – Prikaz gibanja bruto prihodka od vseh vrst iger na srečo v Sloveniji v obdobju 2005–2025 (v mio EUR)

Vir: Lastno delo na podlagi podatkov iz Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji v obdobju 2005–2016; Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji v obdobju 2012−2018; Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji v obdobju 2012−2020; Zbirni podatki o igrah na srečo v obdobju 2013−2023, Zbirni podatki o igrah na srečo v obdobju 2014−2024, Zbirni podatki o igrah na srečo v obdobju 2015−2025, Ministrstvo za finance Republike Slovenije, e-vir.

Graf 2 – Prikaz gibanja bruto prihodka od posebnih iger na srečo v Sloveniji v obdobju 2005–2025 (v mio EUR)

Vir: Lastno delo na podlagi podatkov iz Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji v obdobju 2005–2016; Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji v obdobju 2012−2018; Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji v obdobju 2012−2020; Zbirni podatki o igrah na srečo v obdobju 2013−2023, Zbirni podatki o igrah na srečo v obdobju 2014−2024, Zbirni podatki o igrah na srečo v obdobju 2015−2025, Ministrstvo za finance Republike Slovenije, e-vir.

Tabele 2-4 – Število obiskov, število igralnih avtomatov in davki v Sloveniji v obdobju od 2005 do 2025

Vir: Lastno delo na podlagi podatkov iz Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji v obdobju 2005–2016; Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji v obdobju 2012−2018; Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji v obdobju 2012−2020; Zbirni podatki o igrah na srečo v obdobju 2013−2023, Zbirni podatki o igrah na srečo v obdobju 2014−2024, Zbirni podatki o igrah na srečo v obdobju 2015−2025, Ministrstvo za finance Republike Slovenije, e-vir.